Zgodba o 2B – glasbena samouka osvajata z Najinimi koraki

0
Vir: nika

2B je ime glasbenega dvojca, ki je zadnje mesece najbolj prepoznan po skladbi Najini koraki.

Pod imenom 2B so prej ustvarjali trije bratje. Ko so se glasbeni okusi in ideje začeli razlikovati, pa sta v bendu ostala le še dva – Gašper in Primož Mihelič. Zasedba je sedaj, skladno z imenom, duet.

Gašper in Primož se spogledujeta predvsem z elektro pop zvrstjo, saj sta tu našla svežo energijo in zagon. Prva skladba njune samostojne glasbene poti – Najini koraki – je hitro postala radijski hit.

Gašper in Primož sta prvi singl nove glasbene zgodbe želela predstaviti čim širši publiki, zato sta se z njim prijavila na Marina Music Fest, kjer sta sklenila mnogo poznanstev in navdušila publiko. Prijavila pa sta se tudi na Melodije morja in sonca in Slovensko popevko ter od obeh dobila pozitiven odziv. Na skladbi, ki sta ju izbrala za odmevni glasbeni tekmovanji, pa bomo morali še nekoliko počakati.

Kljub vse bolj prepoznanim Najinim korakom in rednemu glasbenemu udejstvovanju na različnih prireditvah in festivalih, pa še vedno mnogo glasbenih navdušencev ne ve veliko o 2B, zato smo zbrali nekaj zanimivosti, ki ju razkrijejo kot glasbenika in kot kreativna posameznika.

POMEN NENAVADNEGA IMENA

Gašper: Ime najlažje povežeš s tem, da sva 2 brata, torej 2B. Sprva pa je ime nastalo v povezavi z našo hišno številko, kjer se je vse skupaj začelo.

Primož: Ime obstaja in izhaja od loncev in maminih pokrovk, ki so proizvajale našo prvo avtorsko glasbo pod hišno številko 2B (haha).

NADARJENA GLASBENIKA IN SAMOUKA

Gašper: V naši družini se je od nekdaj igralo in pelo, seveda na neki amaterski ravni. Stari oče je na družinskih srečanjih igral harmoniko, vsi ostali smo pa peli zraven. Zmeraj je vse šlo na posluh, tako je verjetno že v otroštvu nastal nek vzorec večglasnega petja, harmonizacij, za katere nobeden izmed nas ni vedel, kako se v teoriji zapišejo, smo jih pa znali postaviti tudi v 5 različnih glasov, tako da so zvenele, kot da smo vadili celo leto. Niti Primož, niti jaz nisva obiskovala glasbene šole, inštrumente sva vzela v roke in začela sama raziskovati njihovo širino. Nikoli nisva igrala po notah, vse kar je prišlo iz kitare, klavirja, kahona, bobnov … je bilo iz glave in srca. Tako lahko za oba rečem, da sva samouka.

Primož: V osnovni šoli sem skupaj zlagal posnetke različnih inštrumentov v programu dance e jay. Ko se je nekaj skladb nabralo, sem jih tudi posnel na kasete, ki sem jih na šoli prodajal med odmorom. Teh je bilo 10 in prodal sem vse. Glasbene šole nisem obiskoval nikoli. Edini mentor v osnovni šoli mi je bil ljudski godec, ki me je pri folklori učil igrati na orglice in na lončeni bas, ki se mu reče gudalo. Pri učenju ni bil vztrajen in ni imel živcev, saj me je po prvi vaji poslal domov (haha). To je bil očitno glavni vzrok, da sem se vse inštrumente naučil igrati sam in to samo po posluhu.

SOLO PETJE

Gašper: Kar se pa tiče solo petja, ki sem ga začel obiskovati v drugem letniku srednje šole, lahko povem, da se je zgodilo ob pravem času, na pravem mestu. Ravno takrat me je zadela doba mutiranja in še sreča, da sem imel tako dobro profesorico Vero Danilovo, ki je med drugim bila sošolka pevskega velikana Tošeta Proeskega, ona mi je s svojo pedagoško profesijo naredila zelo veliko uslugo in mi v takratnem obdobju zelo veliko pomagala, da sem našel pravo pot in postavil glas na pravo mesto.

EDINSTVEN NAČIN USTVARJANJA GLASBE

Gašper: Pri meni se vse začne s tem, da si kitaro uglasim čisto po svoje, izven standardov. Že kar nekaj let uporabljam svojo uglasitev in tako pesmi dobijo drugačno podobo ter nek stil, ki ga počasi skozi leta razvijam. Po navadi se pri meni vse začne z neko melodijo in brundanjem nekega teksta, ki ga kasneje zložim skupaj. Ni pa izključeno, da kdaj pride tudi kak tekst pred melodijo. Ko imam neko idejo, jo posnamem kar na telefon, še dobro, da ga imam vedno pri sebi, kajti ideja lahko izgine v trenutku.

Ko imam nek akustičen demo, ga predstavim Primožu, ki takoj brez zadržkov reče ali je, ali ni, tu mu res zaupam in vem, da ima pri tem kot producent res pomembno vlogo.

Primož: Najprej mora prit Gašper z neko idejo na kitari. Potem dodelamo melodijo, tekst in samo zaporedje kitica, refren. Naslednja stvar je ritem, ki ga naredim na cajon. Zmeraj se maksimalno potrudimo, da skladba pritegne že v akustični izvedbi. Najini koraki so od same ideje do končnega posnetka nastajali približno pol leta. Nastale so 3 totalno žanrsko različne verzije. Na koncu se je izkazalo, da sva izbrala najboljšo.

VPLIV ŠIROKEGA SPEKTRA GLASBE

Gašper: Od domačih bi izpostavil nekaj glasbenikov, ki so bili moja inspiracija v obdobju srednje šole, takrat se je moja identiteta avtorja začela razvijati; Adam, Dan D, Gal Gjurin, Gušti, Srečna mladina, Niet …

Od tujih, ki še danes veliko vplivajo na moj navdih, pa: Kings of Leon, Muse, Mumford & Sons, Coldplay, James Bay, Stevie Ray Vaughan, Matt Corby, John Mayer, Paolo Nuttini,  Deadmau5, Gibonni, Damir Urban, Goran Bare …

Primož: Poslušam skoraj vse žanre, tako da jih je najbrž veliko. Recimo nekaj let v puberteti sem bil tudi panker z irokezo in črno preveliko usnjeno jakno (haha). Mogoče me danes bolj pritegne moderna muzika. Lahko izpostavim nekaj teh, ki so najbolj zaznamovali moj razvoj: Calvin Harris, Eric Prydz, Avicii, Daft Punk, Deadmau5, Enrico Sangiuliano, Coldplay, One Republic, Kaleo.

Z DELOM DO VISOKIH CILJEV

Gašper: Če lahko povem v imenu obeh, iz srca si želiva le to, da bo najina glasba prišla do čim več ljudi, da bova lahko to počela celo življenje in da nama bo glasba kruh. Zavedava se, da morava garati, pripravljena sva na trdo delo in komaj čakava, da dava svetu vse to, kar imava za dati.

Primož: Cilj je enostaven, ni pa lahek: z 2B polniti dvorane in stadione.