Zmajev potep: Ilirska Bistrica

0
Vir: ilirska-bistrica.si

Ilirska Bistrica se nahaja v južnem delu Slovenije, ob vznožju velike kraške planote Snežnik. Leži na vozlišču cest proti Kozini, Postojni, Kvarnerskemu zalivu in ob pomembni železniški proti prosti pristanišču Reka na Hrvaškem. 

Na območju Ilirske Bistrice je bilo v starejši železni dobi obsežno gradišče. Naselje se v pisnih virih prvič omenja okoli leta 1300. Kraj je postal trg leta 1911 in mesto v letu 1932. Stari mestni jedri ob rečici Bistrici sta zavarovani in se delita na Doljni in Gornji kraj. Nad Gornjim krajem se nahaja izvir občasnega potoka Sušec, ki ima zanimiv slap. Staro mestno jedro zaznamujejo ostanki vodnih mlinov in žag, mestna hiša, nekdanji grad Gradina, Vencinova hiša, samostan sester Notre Dame, župnijska cerkev sv. Jurija iz leta 1752 ter slikovita arhitektura iz različnih obdobij. Za ogled je zanimiv tudi Vojaški muzej, ki predstavlja pestro obdobje od avstroogrske monarhije do zadnje vojne v Sloveniji.

Rezultat iskanja slik za Ilirska Bistrica

Cerkev sv. Petra stoji na območju Trnovega, ki je bilo do konca druge svetovne vojne večinoma kmečko naselje. Cerkev stoji na vrhu razglednega griča nad Trnovim in nudi lep pogled na mesto z bližnjo okolico. Notranjost odlikuje gotski prezbiterij, slika svetega Petra, kamniti oltarji v slogu kraškega baroka ter raven strop s poslikavami, ki so delo Toneta Kralja (1900 – 1975), slovenskega slikarja, kiparja in grafika. Cerkev je bila sezidana v 17. stoletju in njena najstarejša letnica 1646 je vidna na portalu zakristije.

Rezultat iskanja slik za Cerkev sv. Petra v Ilirski Bistrici

 

Slap Sušec

V starem delu mesta Ilirska Bistrica je skrita stezica, ki vodi k izviru slapa Sušec, kateri priteče izpod gmote Snežnika Sušec je kraški izvir v apniških stenah, pada čez skočilnike v manjših slapovih. Pojavi se le ob večjih deževjih, medtem ko ob sušnem obdobju presahne. Ko je vode dovolj, se iz strme stene zliva vodna pahljača enega najlepših slapov, zelena podlaga mahu in belina razpenjene vode pa mu

 dajeta posebno milino. Slap je najlepši v jesenskem in zimskem času, saj je takrat največ padavin. Ker pa je večina časa suh, pa je po tem dobil tudi ime. Iz Sušca se lahko peš povzpnemo le nekaj sto metrov po klancu, kjer pridemo do ostankov nekdanjega Bistriškega gradu Feistritz.

Dostopnost:

Ljubljana-Ilirska Bistrica (80 km)
Iz Ljubljane se peljemo do Postojne po avtocesti, kjer jo tudi zapustimo. Zavijemo levo v smeri Ilirska Bistrica. Nato pot nadaljujemo skozi Matenjo Vas ter Prestranek do Pivke. Tu zavijemo desno in se skozi Ribnico, Dolnjo Bitnjo ter Topolc pripeljemo v Ilirsko Bistrico.

Koper-Ilirska Bistrica: (60 km)
Iz Kopra se peljemo do Kozine, kjer zavijemo desno proti Podgradu (smer Ilirska Bistrica). Ko prispemo v vas Podgrad, v križišču zavijemo levo proti Il. Bistrici. Vozimo še deset kilometrov in prispemo v Ilirsko Bistrico.

Iz centra mesta (˝na placu˝) se odpravimo peš v stari del mesta, kjer sledimo strugi reke Bistrice, ter po ozki potki prispemo do slapa.

Rezultat iskanja slik za Slap Sušec

 

Hrib svobode

Hrib svobode ali Brinškov hrib se dviga nad Ilirsko Bistrico, na katerem so urejene parkovne površine s speljanimi sprehajalnimi potmi.

Na vrhu dominira spomenik, delo kiparja Janeza Lenassija in arhitektke Žive Baraga, ki so ga postavili v spomin borcem tretje prekomorske udarne brigade. Citati in verzi na spomeniku so delo pesnika Bordona. Monumentalen, skoraj osem metrov visok spomenik ima vkopano grobnico. Na njej je napis: “Padlim borcem IV. armade JA in borcem domačinom”. Nad njo je iz belega betona vlita plastika v obliki kocke, preluknjane tako, da spodnji in zgornji del vežejo močni stebri. Hrib je posajen s skupino brez, vzdolž poti pa so zasajene jerebike.

Rezultat iskanja slik za ilirska bistrica znamenitosti

 

AKTIVNOSTI

Bistriška pešpot (pohodniška pot)

S Placa v Guranji kraj, čez Medenov hrib do Črnih Njiv, na Drago in nazaj.

Bistriška pešpot se začenja na Trgu Maršala Tita (Placu) in se nadaljuje po Levstikovi ulici, ki pelje v najstarejši del mesta. Če prečkate enega od mostičkov, si lahko ogledate slap Sušec in Gradino z ostanki bistriškega gradu. Če pa se odločite za ogled izvira Bistrice, nižje od njega leži  vodno zajetje in ribogojnica, boste morali do konca Guranjega kraja.

Po morebitnem ogledu nadaljujte pot proti Medenovemu hribu, mimo Doma starejših občanov in se desno od kamnoloma povzpnete do Črnih njiv, ki so izhodišče za ostale pešpoti.

Odločite se lahko za Trnovsko pot ali pot na Drago z ostanki gradišča.

Vračate se lahko po isti poti ali pa greste po asfaltirani cesti mimo pokopališča, Doma starejših občanov ter se spustite po Kidričevi ulici in Strmi poti nazaj na Levstikovo ulico in nadaljujete pot mimo cerkve sv. Jurija do Placa.

Pešpot je namenjena rekreaciji, spoznavanju zgodovinskih, kulturnih in naravnih znamenitosti mesta in okolice. Nanjo se lahko odpravite vsi, od najmlajših do najstarejših, ki skrbite za svoje zdravje in znate uživati v lepotah naše domovine.

Rezultat iskanja slik za ilirska bistrica reka reka

Bistriški krog (kolesarka pot) Nezahtevna krožna kolesarska pot po dolini Reke, ki povezuje mesto Ilirska Bistrca s sosednjimi vasmi. V vasi Dolnji Zemon si lahko ogledate dvorec Zemon in ostanke gradišča Javorje, v Zarečju obiščete dolino Posrtve, reko prečkate preko brvi pri Novakovem mlinu. V zimskem času brv umaknejo zaradi poplavnih voda, tako da je prečkanje mogoče z nadaljevanjem poti proti Smrjam in prečkanjem preko mostu pri Bridovcu.

Vrsta poti:            Tematska
Dolžina:            18 km
Višinska razlika:             300 m

POTEK
Ilirska Bistrica – Dolnji Zemon – Koseze – Zarečica – Zarečje – Smrje – Topolc – Ilirska Bistrica.

OPIS
Izhodišče poti je pri mestni hiši v mestu Ilirska Bistrica. Z izhodišča se odpeljemo po Bazoviški cesti v smeri Jelšan. V krožišču pri trgovskem centru Mikoza se usmerimo na tretji izhod v smeri proti Zabičam ter pot nadaljujemo po Podgrajski ulici. Na prvem križišču levo se usmerimo po lokalni cesti proti Dolnjemu Zemonu. Iz središča vasi se usmerimo desno in pot nadaljujemo navzdol proti zaselku Zemonska Vaga. Ko prispemo do državne ceste le to prečkamo in se pri postavljenih vagonih nekdanjega rudnika usmerimo levo na makadamsko pot, katera nas preko križanja z lokalno cesto za Malo Bukovico pripelje do prvih hiš v Kosezah.

Pot se nadaljuje preko poljske poti, možen pa je tudi obvoz po asfaltu skozi središče vasi, kjer poteka državna cesta. Obe poti prispeta v drugi del vasi pri mostu čez železnico, kjer nadaljujemo pot na levo ter prečkamo most čez reko Molo. V naslednjem križišču se usmerimo desno ter pot nadaljujemo v senci proti Zarečici. Pred vasjo nas čaka strm a kratek vzpon. Pot nadaljujemo skozi vas in naprej po poljih do križišča z cesto Ilirska Bistrica – Podgrad. Tu se usmerimo levo v klanec in pot nadaljujemo po cesti 100 m do odcepa poljske poti na desno, katera nas pripelje do vasi Zarečje. Na začetku vasi je manjši vzpon do središča vasi, kjer se usmerimo levo in se na koncu vasi spustimo v dolino Posrtve.

Usmerimo se proti naselju Brce, za mostom čez Posrtvico se usmerimo levo po obrečni cesti in nadaljujemo pot do osamljene domačije, Novakovega mlina. Pri mlinu zavijemo desno po peščeni stezi, katera nas privede do brvi čez reko. Previdno prečkamo brv in pot nadaljujemo po poljski poti, mimo domačije na Mežnariji. Pri domačiji se pot strmo spusti do glavne regionalne povezave, katero je potrebno previdno prečkati. Pot se nadaljuje po lokalni cesti proti Podstenjam, katero takoj zapustimo v prvem križišču, kjer se naravnost odcepi poljska pot proti Topolcu.

V Topolcu v naselju zavijemo levo ter pot nadaljujemo preko železnice, kjer zavijemo desno in ob železnici prispemo do ceste Topolc – Ilirska Bistrica. Po tej cesti nadaljujemo vožnjo skozi mesto do izhodišča poti.

Rezultat iskanja slik za Bistriški krog

Mašunska gozdna učna pot (učna pot)

Mašun je stara gozdarska naselbina v osrčju prostranih snežniških gozdov. V njeni neposredni okolici je skozi najlepši del gozdov speljana Mašunska gozdna učna pot.

Dolžina:                                      1,7 km

Potreben čas za ogled:   45 min
Št. vsebinskih točk:         7 poučnih tabel
1 posebna točka – obisk medvedjega brloga
Oznaka:                            Krog z rdeče belimi progami.
Posebnosti:                      Obiskovalci se na poti ustavijo »na obisku pri medvedu« in vidijo   medvedji brlog ter Veliki Snežnik z razgledišča Anina skala.
Začetek poti:                    Informacijska ploščad pred gostiščem Mašun, pot je krožna.
Dostop:                             Cesta Postojna – Pivka – Knežak – Mašun ali
cesta  Stari trg – Leskova dolina –  Mašun ali
cesta Ilirska Bistrica – Knežak –  Mašun.

Na Mašunski gozdni učni poti se obiskovalci najprej seznanijo z bogato zgodovino Mašuna in spreminjanjem njegove vloge. Druga učna tabla je postavljena ob atraktivni bukvi z veliko rakavo tvorbo na deblu. Predstavljena je drevesna vrsta in njene lastnosti. Na Anini skali se odpre pogled na Veliki Snežnik in vegetacijske pasove na njegovih pobočjih. Ob poti se obiskovalci ustavijo še »na obisku pri medvedu« in vidijo medvedji brlog. Predstavljene so tudi jelke, in za postojnsko območje najznačilnejši, jelovo – bukovi gozdovi. Ker pelje pot mimo laza in gozdnega roba, obiskovalci spoznajo še dva posebna in zelo pomembna življenjska prostora. Obenem dobijo še nekaj informacij o populaciji risa ter gozdnih pticah. Na naslednji točki je mogoče izvedeti podrobnosti o naravni obnovi.
Zadnja točka na učni poti pa obiskovalce seznani z zgodovino logarske hiše in lovskega gradiča na Mašunu. Pot je zaradi svoje dolžine primerna za vse skupine udeležencev. Za pot potrebujemo lažjo terensko obutev. Vse poti so označene s smernimi puščicami in markacijami tako, da se obiskovalci na pot lahko podajo sami. Za napovedane in organizirane skupine nudimo tudi strokovno vodenje.

Rezultat iskanja slik za Mašunska gozdna učna pot