Zmajev potep: Krn

0
Vir: wikipedia.org

Krn (2244 mnm) je slovenski dvatisočak in najvišja gora v Krnskem pogorju. Razdalja med Krnom in Jadranskim morjem je le 50 km zračne črte. Krnska skupina zavzema skrajni jugozahodni konec Julijskih Alp, ki jo z vseh strani obkrožajo doline Soče in njenih pritokov Lepenjice in Tolminke. Na prevalu Prehodci se skupina stika z Bohinjskimi gorami. Zanimivost skupine je, da njena pobočja strmo padajo na zelo nizke nadmorske višine, kar jim daje videz mogočnosti. Severna pobočja so bolj kamnita in v nižjih predelih gozdnata, na jugovzhodu pa so travnate stmali, ki so pod grebeni bolj kamnite. Ta pobočja padajo do reke Soče. Sam Krni ima tudi mogočno zahodno steno, ki je najlepše vidna iz Kobarida ali Drežnice.

Po pobočju Krna, na višini okoli 400 m, so na terasi nanizane vasi Krn, Vrsno, Drežnica, Drežniške Ravne, Magozd in druge, nad njimi pa so pašniške planine, ki so žive še danes.

Na vznožju gore se med Lemežem in Malim Šmohorjem nahaja Krnsko jezero, ki je največje slovensko visokogorsko jezero.

V Krnskem pogorju je nekaj geoloških zanimivosti. Na poti iz planine Kuhinja se nahaja medledeniška morena, ki je ena večjih v Alpah, geološka posebnost je tudi gora Rdeči rob, ki je sestavljena iz starejših kamnin, v dolini med Škofičem in Leskovškim vrhom na poti proti Batognici leži majno Jezero v Lužnici.

Celotno pogorje je polno ostankov iz 1. svetovne vojne, saj so se tukaj odvijali nabolj krvavi boji.

V različnih delih pogorja pa so vidni tudi večji podori, zdrsi blokov in skal in zemeljski plazovi, ki so posledica potresov iz let 1998 in 2004. Tako so vidne velike spremembe na pobočjih gora okoli doline Lepene in v zatrepu doline Tolminke, poškodovane in zasute so bile številne planinske poti.

DOSTOPI

Na Krn je speljana množica označenih poti in je med najbolj obiskanimi vrhovi. Je tudi del Slovenske planinske poti.

– Iz Lepene (680 m) mimo Krnskega jezera (1394 m) 4 ure 30 min – 5 ur;
– Od Koče na planini Kuhinja (991 m) 3 – 4 ure;
– S Komne 4 ure 30 min;
– S planine Razor čez pobočje Tolminskega Migovca, planine Dobrenjščice, Prehodcev in Batognice 6 – 8 ur;
– Iz planine Polog, mimo izvira Tolminke na Prehodce 6 ur;
– Iz Drežnice (554 m) po plezalni poti Silva Korena z direktim sestopom pri Gomiškovem zavetišču 4 ure 30 min;
– Iz Drežnice (554 m) po lažji poti okoli Kožljaka 5 – 6 ur;
– Iz Drežnice (554 m) po zahtevni zahodni poti mimo bivaka na Črniku 5 ur;
– Iz planine Zaplèč (1200 m) preko Krnčice 5 ur.

KRNSKO JEZERO

Krnsko jezero (tudi Veliko jezero ali Jezero na Polju) je največje slovensko visokogorsko jezero. Jezero je dolgo 390 m, široko 150 m in globoko 17,5 m. Gladina vode niha za približno 2 m, najvišji nivo je v začetku poletja. Je ledeniškega nastanka in leži sredi kraškega sveta (kraško jezero) pod Krnom (2244 m) in Batognico (2164 m), na najožjem delu pa je ukleščeno med Lemež (2042 m), in Mali Šmohor (1939 m). V jezeru je bogato življenje, ki pa je zaradi velikega pritoka hranilnih snovi močno ogroženo. Zanj so posebno velika grožnja kopalci v poletnih dneh. Nedaleč stoji Planinski dom pri Krnskih jezerih.