Zmajev potep: Lendava

Vir: lendava.si
Lendava je najvzhodnejše mesto v Sloveniji, ki leži pod obronki Lendavskih goric. Nahaja se na tromeji med Madžarsko, Hrvaško in Slovenijo. Mesto ima okoli 4000 prebivalcev, ki je mešano (čertina Madžarov) in šolstvo, napisi in javne službe so dvojezični. Starejši del mesta se nahaja na nizki terasi nad nekdanjim poplavnim področjem, po regulacijah leta 1945 pa se je razširilo čez suhe struge in se razpotegnilo na vzhod do Čentibe in na sever do Dolge vasi. Industrijski objekti so nastali na jugu. Razvoj in rast mesta je pospešil nastanek petrokemične industrije v 60. letih, sedaj dobivajo iz terciarnih peščenjakov manjše količine plina in nafte, večino osnovne surovine pa uvažajo. Pomembne so še farmacevtska in kovinska industrija. Lendava je staro tržišče za vino in kmetijske pridelke iz Dolgovaških in Lendavskih goric. Od leta 1983 se ob reki Lendavi razvijajo Terme Lendava, ki so naravno zdravilišče z mineralno hipertermalno vodo, ki vsebuje veliko parafina. Največje znamenitosti v mestu so lendavski grad, kapelica sv. Trojice, židovska sinagoga, kulturni dom, evangeličanska in katoliška cerkev, stare zidanice na griču Novi Tomaž in židovsko pokopališče. Lendava je znana tudi po tradicionalnih prireditvah, kot so vinski festival, martinovanje, lendavska trgatev in bogračijada.

Lendavski grad

Lendavski gradLendavski grad stoji nad starim delom mesta na strmem hribu, ki se dviga med slikovitimi vinorodnimi griči na nadmorski višini 266 m. Grad v zdajšnji obliki je nasledil srednjeveški grad, ki je stal prav na tem mestu. Prvotnega so zgradili v 12. stoletju, o čemer naj bi pričale freske v grajski kapelici. Lendavski grad je prvič omenjen v darilni listini leta 1192. Skozi leta je grad večkrat spremenil svojo podobo, predvsem v času vladavine rodbine Bánffy. V tistem času so na tem območju pustošili Turki, a jim lendavskega gradu ni uspelo nikoli zavzeti. Grad je v teh napadih utrpel precejšnje poškodbe, zato so ga zadnji lastniki, plemiška družina Esterházy, iz hvaležnosti do cesarja Leopolda I. leta 1712 obnovili in prezidali v obliki črke L. Zadnjo večjo spremembo je grad doživel v 19. stoletju, ko so ga temeljito obnovili. V njegovih prostorih ima sedež Galerija-Muzej Lendava, ustanovljen leta 1973. V galerijski zbirki sta shranjeni likovna dediščina lendavskih umetnikov in zbirka umetnin, ki so nastale v okviru tradicionalnih mednarodnih likovnih kolonij.

Župnijska cerkev sv. Katarine

Slika:Cerkev sv. Katarine, Lendava.JPGPredhodnico današnje cerkve, ki je bila zgrajena ob koncu 12. stoletja, so uničili Tatari. Na začetku 16. stoletja je dal János Bánffy postaviti v severnem delu mesta samostan in ob njem cerkev, ki pa so jo porušili Turki. Ta zgradba je bila po vsej verjetnosti zelo razkošna in veličastna, saj celo Nacionalna galerija v Budimpešti hrani štiri njene reliefe. Današnjo cerkev je dala med  leti 1749 in 1751 zgraditi ena izmed ženskih članic plemiške družine Esterházy. Glavni oltar krasi slika svete Katarine Aleksandrijske, zavetnice cerkve. Slika je delo italijanskega slikarja Felixa Barazuttija. Baročno podobo cerkve poudarjajo štirje stranski oltarji. Pod prezbiterijem je dobila mesto kripta, kjer so pokopani nekateri člani rodbine Esterházy. V cerkvi hranijo tudi zlat kelih, ki ga je leta 1608 podaril graščak Kristóf Bánffy. Do leta 1777 je lendavska fara organizacijsko sodila k zagrebški nadškofiji, pozneje pa k  sombotelski škofiji. Po 1. svetovni vojni je postala del mariborske oziroma lavantinske škofije, zdaj pa sodi pod murskosoboško škofijo.

Evangeličanska cerkev

V letih od 1931 do 1934 je bila zgrajena evangeličanska cerkev, ki jo je zgradil mojster Josip Ascherl iz Dolnje Lendave s klasicističnimi slogovnimi elementi po gradbenih načrtih arhitekta Antala Kelemena in je dvojčica evangeličanske cerkve v Csorni na Madžarskem. Notranja oprema in prižnica sta leseni, oltarska slika pa je delo lendavskega slikarja Ludvika (Lajcsija) Pandurja. Danes k dvojezični, madžarsko-slovenski lendavski gmajni, ki šteje okrog 110 članov, sodijo: Lendava, Dolina, Čentiba, Trimlini, Petišovci, Dolnji in Gornji Lakoš, Dobrovnik, Kapca, Žitkovci, Genterovci, Dolga vas, Gaberje in Radmožanci. Nekaj vernikov je celo iz obmejnih vasi sosednje Hrvaške.

Razgledni stolp Vinarium Lendava

Vinarium Lendava

Razgledni stolp Vinarium Lendava, ki je zgrajen na griču v Lendavskih goricah, je s svečano otvoritvijo 2. septembra 2015 bil predan uporabi. Stolp okrogle oblike, visok 53,50 metra, s pritličjem in devetimi etažami, je projektiral Oskar Virag, univ.dipl.inž.arh. Tlorisna velikost stolpa znaša dobrih 293 m3, sam stolp ima jekleno strukturo z armirano-betonskim pritličjem, na vrhu pa je zastekljen razgledni prostor, od koder seže pogled na pokrajino štirih držav: Slovenijo, Madžarsko, Hrvaško in Avstrijo. Stolp, ki so ga gradili od januarja do julija 2015, lahko naenkrat sprejme do 50 obiskovalcev, ti pa se lahko nanj povzpnejo po 240 montažnih stopnicah ali s pomočjo dvigala. V pritličnem delu je za obiskovalce na voljo gostinski lokal, vključno s spominki in informativno točko, ob stolpu pa je v hiškah na voljo še lokalna kulinarična in vinska ponudba.

Vinsko-turistična cesta Lendavske gorice

 Vinsko-turistična cesta Lendavske gorice

Na področju od Dolge vasi do Pinc se v dolžini 9 km raztezajo Lendavske gorice. Na nekaj manj kot 500 hektarjih ima svoj vinograd preko 4000 vinogradnikov. Njihovi vinogradi se spuščajo vse do mesta, poti pa so razpeljane do Pinc, Doline, Čentibe in Dolgovaških goric. Vroča poletja in ostre zime, malo padavin in trti prijazna zemlja so prav posebna dota lendavskih vinarjev. Med poznavalci veljajo Lendavske gorice za najlepše in najskrbneje obdelane vinograde na Slovenskem. Razgledni holmi nad najvzhodnejšim slovenskim mestom se družijo z laškim rizlingom, sauvignonom, chardonnayem in renskim rizlingom pa tudi z zelenim silvancem, kernerjem, rumenim muškatom in tramincem. Značilna so suha vina z izrazito sortno cvetico. Lendavska vinska turistična cesta je najvzhodnejša v državi, ob njej pa se lahko obiskovalci ustavijo v katerem izmed vinotočev ali izletniških kmetij.

Terme Lendava

Terme Lendava.

Prava posebnost pokrajine in mesta, kjer je nekoč potekala jantarjeva pot, je zdravilišče, ki ga odlikuje enkratna fosilna, zdravilna termo-mineralna voda. Odkrili so jo po naključju leta 1965, ko je pri izkopavanju namesto nafte na dan bruhnila vroča voda. Lendavska parafinska voda se bistveno loči od drugih termalnih vod v tem delu Evrope. Zaradi velike vsebnosti parafina, zaradi česar je večinoma zelene barve, blagodejno vpliva na zdravje. Zdravilno vodo v Termah Lendava uporabljajo za zdravljenje, preventivo, rehabilitacijo, rekreacijo in sprostitev. Terme Lendava, katerih del so Hotel Lipa, apartmajsko naselje Lipov gaj in Kamp Terme Lendava, poleg vodnega doživetja ponujajo tudi obisk savn, izbiro sprostitvenega ali lepotilnega wellness programa. Po poti zdravja in dobrega počutja vodi tudi sprehod po Energijskem parku. Pred hotelom Lipa je muzej na prostem. V njegov sklop sodijo plavajoči murski mlin, preša, lesen koruznjak, fosilni hrast in deblak.