Zmajev potep: Luče

0
Vir: luce.si

Luče so manjše naselje, ki se nahaja pod pobočjem gore Raduhe v globoki Zgornji Savinjski dolini. Gručasto predalpsko naselje se razprostira ob sotočju potoka Lučnice in reke Savinje. Luče so sedež istoimenske občine. Kraj se kot občina prvič omenja v letu 1593. Sedanja občina pa je bila ustanovljena leta 1994, ko je iz skupne mozirske občine nastalo več novih občin. Luče so imele več let naziv najlepše urejenega turističnega kraja. 
V pisnih virih se vas prvič omenja leta 1241, v letu 1426 pa kot sedež urada samostanske gospoščine iz Gornjega Grada v urbarju benediktinskega samostana. Lučani so bili nekdaj znani kot odlični gozdarji, k njihovem preživetju pa je pripomogel tudi ulov rib iz potoka Lučnica. Turizem na kmetijah, gorsko vodništvo in planinstvo ima v Lučah že dolgo tradicijo. Prednosti kraja so ohranjeno naravno okolje in kulturno izročilo prednikov.

Etnološke zanimivosti v Lučah predstavljajo obnovljene kašče, žage, mlini in drugo, ki jih ohranjajo zavedni domačini. Največja kulturno zgodovinska znamenitost v Lučah je farna cerkev svetega Lovrenca, ki je bila v virih prvič omenjena leta 1426. Današnja zgradba izvira iz 17. stoletja, v 18. stoletju pa ji je bil prizidan prezbiterij. Cerkev sv. Lovrenca je bila prvotno podružnica gornjegrajske prafare, kot vikariat pa se odcepila ob koncu 15. stoletja. V notranjosti cerkve je baročni veliki oltar iz okoli leta 1740, križev pot Vizjaka iz leta 1866 in freske Fantonija iz leta 1897. Zraven cerkve stoji župnišče, ki je obnovljeno v alpskem slogu. 

Pred osnovno šolo v Lučah se nahaja doprsni kip Blaža Arniča, znamenitega glasbnega ustvarjalca. Po njem se imenuje šola in tudi pohod lučkih planincev na Raduho, ki poteka vsako leto v mesecu marcu. Med naravnimi znamenitostmi je najbolj obiskana in znana Snežna jama pod Raduho, ki so jo odkrili šele leta 1981 in predstavlja pravi biser visokogorskega krasa. V okviru nastanitvenih objektov v Lučah prevladujejo predvsem turistične kmetije, na območju pa je tudi avtokamp.

AKTIVNA DOŽIVETJA
Geološko in rastlinsko pestra pokrajina, vpeta v gorski svet Raduhe, Rogatca in Dleskovške planote ponuja številne priložnosti za raziskovanje in vznemirljiva doživetja v vseh letnih časih. Ljubiteljem pohodništva in planinarjenja je na voljo raznolika izbira poti, od krajših sprehodov ter lažjih izletov do zahtevnejših visokogorskih tur. Odkrivanje naravnih lepot posejanih po hriboviti okolici je mogoče tudi med kolesarskim potepom ali iz konjskega sedla. Reka Savinja ima v svojem zgornjem toku izrazit alpski značaj, ki poskrbi za nepozabne vodne dogodivščine ter prijetno osvežitev v vročih poletnih dneh. Kristalno čista in z ribjim življem bogata reka predstavlja izziv za vse privržence muharjenja, njen hitri tok in živahne brzice pa omogočajo razburljiv spust z raftom, mini raftom ali kajakom. Najbolj drznim je na voljo soteskanje po slikovitih skalnih kanjonih njenih pritokov. V okolici Luč je ob ugodnih snežnih razmerah veliko možnosti tudi za zimsko rekreacijo. V gorskem svetu so odlični pogoji za zimske vzpone in turno smuko, v neposredni bližini Luč pa je urejen manjši smučarsko – rekreacijski center s smučiščem, igriščem za otroke in tekaškimi progami.

RADUHA

 

Raduha (2062 m), najvišja gora vzhodnega dela Kamniško-Savinjskih Alp, ima dva obraza. Severna pobočja so strma in skalnata, južna pa se z gostimi gozdovi in vmesnimi travniki zložno spuščajo vse do Luč, od koder vodi na vrh ena izmed markiranih planinskih poti.

Raduha slovi po bujni alpski flori ter čudovitem razgledu – zaradi osamljene lege je z njenega vrha prostran razgled na vse strani. V bližini planine Arta se nahaja Snežna jama, ki je najvišje ležeča kraška jama v Sloveniji urejena za turistični ogled.

Na Raduho so speljane markirane poti z vseh strani. Alpinistično zanimiva je predvsem severozahodna stena. Pozimi je možna tudi turna smuka z vrha čez Durce na planino Grohot ali na sončno planino Loka.

SNEŽNA JAMAundefined

Na nadmorski višini več kot 1500 metrov leži ena najveličastnejših visokogorskih jam na svetu. Njeno enkratnost odlikuje, poleg večnega ledu v vhodni dvorani in bogate jamske favne, tudi veliko kapniškega okrasja, kakršnega je v višje ležečih jamah sicer malo.

Ta biser alpskega krasa je bil zaradi obdobja večnega snega, ki je zakrival v jamo, dolga leta neodkrit. Vhod v jamo se je razkril, ko se je zaradi vročih poletij dolgoleten sneg in led končno stalil in se je odprl vhod v več kot 20 metrov globoko ledeno brezno.

Leta 1981 so jamo začeli raziskovati člani jamarskega kluba Črni galeb iz Prebolda.

Jama je dolga več kot 1300 metrov, od tega je več kot 800 metrov jame urejene za obiske turistov. Zaradi lepot, jamskega mleka, ledenih skulptur in kapniškega okrasja ter zaradi vodenja ob siju karbidnih svetilk, je obisk jame nepozabno jamsko doživetje.

SPREHAJALNA POT OD LUČ DO IGLE
Začetek poti je tik ob glavni cesti, približno 1 km iz Luč v smeri Solčave, v bližini Pečovskega studenca. Zeleno-bele markacije nas povedejo levo strmo navzgor do travnikov kmetije Pečovnik in nadalje do Trbiške zijalke. Če si jo želite ogledati, lahko dobite ključ na kmetiji Pečovnik – ogled je možen le z jamarsko opremo. Steza vodi skozi gozd in se postopoma spusti do ravninskega dela ob strugi Savinje. Ob brežini nadaljujemo do najožjega dela soteske in viseče brvi. Pot lahko nadaljujemo rahlo levo v smeri Rjavčeve jame (1,5 h) ali pa prečkamo visečo brv in regionalno cesto ter Iglo krožno obhodimo (15 min).  Do Luč se lahko vrnemo po isti poti ali po glavni cesti (3 km).