Zmajev potep: Občina Nova Gorica

0

Mestna občina Nova Gorica je ena od enajstih mestnih občin v Republiki Sloveniji in največja občina v Goriški regiji, kjer imajo sedež vse pomembnejše regionalne institucije. Leži v skrajno zahodnem delu Slovenije tik ob meji z Republiko Italijo in meri 279,5 km2. Šteje 31.798 prebivalcev, povprečna starost prebivalstva pa znaša 44,4 let.

Razdeljena je na 19 krajevnih skupnosti s 44 naselji: BanjšiceBranik (Branik, Preserje, Spodnja Branica, Steske, Pedrovo), ČepovanDornberk (Brdo, Budihni, Dornberk, Draga, Potok pri Dornberku, Saksid, Tabor, Zalošče) , Gradišče nad PrvačinoGrgarGrgarske Ravne – Bate (Grgarske Ravne, Bate, Dragovica), Kromberk – Loke (Kromberk, Loke), LokovecLokve – Lazna (Lokve, Lazna), Nova Gorica (Nova Gorica, Pristava), Osek – Vitovlje (Osek, Vitovlje), Ozeljan (Ozeljan, Šmihel), PrvačinaRavnica (Ravnica, Podgozd), Rožna Dolina (Ajševica, Rožna Dolina, Stara Gora), Solkan (Solkan, Šmaver, Sveta Gora), ŠempasTrnovo (Trnovo, Nemci, Voglarji).

Za Mestno občino Nova Gorica je značilna lega na prehodu med Sredozemljem, Alpami in celinsko Evropo. Podnebje je prehodno submediteransko z veliko sonca, s povprečno milimi in vlažnimi zimami ter vročimi poletji. Na klimatske razmere pa delno vpliva tudi kraško podnebje. Ozemlje je zelo razgibano. Razprostira se po različnih naravnih enotah, ki jih povezujejo soške vode. Na skrajnem severozahodu leži hrib Sabotin. Hriboviti svet se nadaljuje na levi strani Soče z zahodnim delom Visokega Krasa, to je skrajnimi severozahodnimi odrastki Dinarskega gorovja, kamor sodita planoti Banjšice in Trnovski gozd. Planoti z vseh strani obkrožajo globoko vrezane doline, in sicer na zahodu Soška dolina, na vzhodu in jugu planoti ločuje izrazito suha dolina Čepovanski dol, na severu pa se površje strmo prevesi v dolino Idrijce. Nekoliko bolj postopen prehod je na jugozahodni strani, kjer se Banjšice v stopnjah spuščajo proti Grgarski kotlinici, ta pa pri Solkanu na Soško ravnino. Na južnem delu se ozemlje povzpne na Kras, osrednji del ozemlja pa predstavlja vinorodna Spodnja Vipavska dolina. Velik pomen igra geostrateška in prometna lega Mestne občine Nova Gorica med Padsko nižino na jugozahodu, dolino Soče, ki se na severu zajeda daleč v Alpe, in osrednjo Slovenijo, od koder vodijo poti tudi proti Panonski nižini na severovzhodu.

Mesto vrtnic je nastalo po drugi svetovni vojni. Leži tik ob meji z Italijo, s sosednjim mestom Gorica pa je pravzaprav neločljivo povezano, lahko bi rekli, da mesti prehajata ena v drugo. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo in padcem schengenske meje je prehod med obema mestoma postal odprt, bolj naraven in povezujoč. Mesto je zgrajeno po urbanistični zasnov arhitekta Edvarda Ravnikarja, danes pa se po odprtju meje arhitekti in urbanisti srečujejo z novimi izzivi urbanistične ureditve obeh mest. Zanimiva in mednarodno poznana točka je skupni trg obeh Goric, Trg Evrope, ki leži pred novogoriško železniško postajo. Njegova posebnost je, da leži polovico v Sloveniji, polovico v Italiji.

Rezultat iskanja slik za Mestni upravi občin Gorica in Nova Gorica sta se odločili, da bosta vstop Slovenije v Evropsko unijo obeležili na prav poseben način, ne z običajnim obeležjem ali spomenikom, temveč z novim skupnim mestnim trgom pred železniško postajo v Novi Gorici.

Nova Gorica slovi tudi kot mesto, kjer je pokopan zadnji francoski kralj Karel X v grobnici Burbonov v Frančiškanskem samostanu na Kostanjevici. Mesto na obrobju zaznamuje reka Soča z znamenitim solkanskim kamnitim mostom in s sodobnim kajak centrom, ki je pogosto prizorišče domačih in mednarodnih tekem. Nova Gorica je umeščena v prijetno mediteransko klimo, ki se odraža v blagem podnebju in čudovitem rastlinju.

Mesto je središče upravnega, izobraževalnega, kulturnega in gospodarskega življenja v regiji. Ima svojo univerzo, Univerzo v Novi Gorici, in vrsto drugih visokošolskih programov. Med oklicnimi kulturnimi ustanovami, ki bogatijo kulturno življenje v občini, so Goriški muzej, Kulturni dom z mestno galerijo ter glasbenim in filmskim programom, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, Goriška knjižnica Franceta Bevka, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Pokrajinski arhiv Nova Gorica, kulturno ponudbo pa plemenitijo tudi številna društva, zveze in klubi.

V mestu in okolici vabi k ogledu pestra in zanimiva naravna in kulturna dediščina, poleg že omenjene grad Kromberk, grad Rihemberk, bazilika na Sveti Gori, Sabotin – park miru, gozd Panovec, Trnovsko – Banjška planota in še številne druge naravne in kulturne lepote.

Aleja slavnih mož

Erjavčeva ulica z Alejo slavnih mož je ena najstarejših mestnih ulic v Novi Gorici. Povezovala je nastajajoče mesto z železniško postajo. Ulica se nadaljuje v goriško Ulico sv. Gabrijela (Via San Gabriele). S tem so prvi projektanti mesta Nove Gorice umeščali zamisel o neposredni povezavi obeh mest, Nove Gorice in Gorice (Italija), ko bi bila ‘začasna meja’ ukinjena. Do konca leta 2007, ko je Slovenija prišla v schengensko območje, je bil mejni prehod zaprt za motorna vozila. Danes, ko je prehod prost tako za pešce, kolesarje in sprehajalce kot tudi za avtomobile, dobiva Erjavčeva ulica svoj pravi pomen povezovalke.

Rezultat iskanja slik za Erjavčeva ulica z Alejo slavnih mož je ena najstarejših mestnih ulic v Novi Gorici. Povezovala je nastajajoče mesto z železniško postajo. Ulica se nadaljuje v goriško Ulico sv. Gabrijela (Via San Gabriele). S tem so prvi projektanti mesta Nove Gorice umeščali zamisel o neposredni povezavi obeh mest, Nove Gorice in Gorice (Italija), ko bi bila ‘začasna meja’ ukinjena. Do konca leta 2007, ko je Slovenija prišla v schengensko območje, je bil mejni prehod zaprt za motorna vozila. Danes, ko je prehod prost tako za pešce, kolesarje in sprehajalce kot tudi za avtomobile, dobiva Erjavčeva ulica svoj pravi pomen povezovalke .
Park Rafut
Park Rafut je bil zasajen v drugi polovici 19. stoletja na površini 3 ha. V njem rastejo številna redka drevesa in grmi. Zaradi ugodnih talnih in klimatskih razmer se je tu razraslo več izjemno lepih eksotičnih rastlin, kakršnih drugod po Sloveniji ne najdemo. Tu na primer najdemo izredne primerke cipres, sekvoj, edinstvene primerke kamelije, hrasta plutovca, kafrovca in druge.

Grad Kromberk
Grad Kromberk zavzema dominanten položaj nad istoimenskim naseljem, postavljen pa je na nadmorski višini 116 m. V tlorisu je tipična renesančna stavba, sestavljena iz osrednjega poslopja skoraj kvadratnega tlorisa, ki ima na vogalih štiri stolpe. V sedanji obliki je bil grad Kromberk zgrajen v začetku 17. stoletja, po zgledu severnoitalijanske arhitekture 16. stoletja. V obeh svetovnih vojnah je bila gradu povzročena velika materialna škoda, tako da se od nekdanje opreme v njem ni ohranilo skoraj nič. Nekdanji lastnik grof Viljem Coronini-Cronberg iz Gorice, ga je moral obnavljati kar dvakrat – po prvi in po drugi svetovni vojni.

Rezultat iskanja slik za Grad Kromberk

Trnovski gozd

Trnovski gozd je s sosednjimi Banjšicami najseverozahodnejši odrastek mogočnega Dinarskega gorovja. Planinski svet Trnovskega gozda je kraški, brez tekoče vode na površju in razčlenjen z zaprtimi globelmi, kuclji, griči in hribi, jamami, brezni in drobnimi kraškimi oblikami: škrapljami, žlebiči, škavnicami in podobnim.

Velika ledena jama v Paradani

Med kraškimi pojavi so posebej pomembne jame z večnim ledom in snegom. Zaradi klasičnega opisa (locus classicus) rastlinskega obrata v vzhodnem delu je 385 m globoka in 1550 m dolga Velika ledena jama v Paradani svetovno znana.

Rezultat iskanja slik za Med kraškimi pojavi so posebej pomembne jame z večnim ledom in snegom. Zaradi klasičnega opisa (locus classicus) rastlinskega obrata v vzhodnem delu je 385 m globoka in 1550 m dolga Velika ledena jama v Paradani svetovno znana.

Solkanski most

Solkanski most je znamenit ločni most čez reko Sočo v Solkanu na bohinjski železnici Jesenice – Nova Gorica. Most ima najdaljši kamniti lok na svetu in najdaljši kamniti lok med železniškimi mostovi. Za glavni lok so porabili 4.533 natančno obdelanih kamnov iz školjčnega apnenca iz kamnoloma pri Nabrežini.

Sveta Gora

Sveta Gora je pomembno sakralno središče z bogato romarsko tradicijo. Stoji na križišču Vipavske in Soške doline oziroma ob prehodu goriške ravnine v Furlanijo. S svojo nadmorsko višino 682 m nudi veličasten razgled na Julijske Alpe, Trnovski gozd, Kras in vse do morja, proti zahodu pa na Brda, Furlansko nižino, Karnijske Alpe in Dolomite.

Rezultat iskanja slik za Sveta Gora je pomembno sakralno središče z bogato romarsko tradicijo. Stoji na križišču Vipavske in Soške doline oziroma ob prehodu goriške ravnine v Furlanijo. S svojo nadmorsko višino 682 m nudi veličasten razgled na Julijske Alpe, Trnovski gozd, Kras in vse do morja, proti zahodu pa na Brda, Furlansko nižino, Karnijske Alpe in Dolomite.