Zmajev potep: Občina Apače

Vir: obcina-apace.si

OBČINA APAČE je nastala na območju Očeta panonskih hrastov. Leži v severovzhodni Sloveniji, na Apaškem polju med Šentiljem in Gornjo Radgono, med reko Muro na severu in Slovenskimi goricami na jugu. Prostorska umeščenost je idealna za preživljanje prostega časa, aktivnega gibanja in dobrega počutja. Prepredenost poti po območju nas pripelje do pohodniških podvigov, kolesarskih tur in prijetnih izletov.

Kraj Apače je središče občine. Območje je izrazito kmetijsko. Najbolj zastopani sta poljedelstvo in živinoreja v ravninskem delu ter vinogradi in sadni nasadi ob robovih doline.
Območje občine ima bogato in raznoliko dediščino. Razvojne možnosti slonijo predvsem na naravni dediščini (reka Mura z mrtvicami in poplavnimi gozdovi, čemaž ali divji česen, gozdni kompleks Arda, naravni rokav reke Mure, Oče panonskih hrastov), kulturni dediščini (gomile, ostanki iz rimskega obdobja, številna sakralna znamenja v obliki kamnitih in zidanih spomenikov, kužna znamenja, župnijska cerkev, dvorec v Črncih, stari mlini,…) ter pestri turistični ponudbi (Turistično rekreativni center Konjišče, vinotoči, vinoteke, turistične kmetije,..). Tukajšnji prebivalci radi dobro jedo, zato ponujajo bogato kulinarično paleto domačih jedi, kar je ena od privlačnosti pokrajine. Pester jedilnik kmečke kuhinje so razvili gostinski ponudniki v hišne specialitete. Spomladi ponujajo čemaž v najrazličnejših oblikah, stalna ponudba so štajerska kisla juha, gobova juha, ajdova kaša, kvasenica, meso iz tünke, prleška gibanica, koline, mlinci, kislo presno zelje, ajdovi žganci, solate z bučnim oljem in drugo.Fotografija osebe Občina Apače.

Občina Apače obsega 53,2 km² in ima približno 3.800 prebivalcev. Obsega naselja Apače, Črnci, Drobtinci, Grabe, Janhova, Lešane, Lutverci, Mahovci, Nasova, Novi Vrh, Plitvica, Podgorje, Pogled, Segovci, Spodnje Konjišče, Stogovci, Vratja vas, Vratji Vrh, Zgornje Konjišče, Žepovci in Žiberci.

Čemaževa pot

Čemaževa pot je dolga približno triindvajset kilometrov. Primerna je za družine in nedeljske kolesarje, saj poteka po ravninskem delu Apaške doline. Čemaževa pot nekajkrat seka glavno cesto, zato bodite pazljivi pri prečkanju. Ostala polovica poti se izogiba glavne ceste in teče po južni strani občine. Pot je pogosto makadamska, speljana med poljanami in travniki.

Čemaž ali divji česen (Allium ursinum) raste v vlažnih senčnih in polsenčnih gozdovih. Čemaž so uživali že Rimljani, ki naj bi ga imeli celo rajši kot česen. Čemaž je v celoti užiten, vendar ga ne smemo uživati v prevelikih količinah. Uporabimo lahko liste, čebulice, cvetove in plodove. Cvetovi imajo močnejšo aromo, stari listi šibkejšo. Največ nabiramo liste, ker jih najlaže opazimo. V Apaški dolini ga boste lahko poskusili in ocenili njegovo vrednost. Na poti ob reki Muri lahko nabirate čemaž, saj je svež in narezan odlična začimba in priloga raznovrstnim jedem. Najlaže ga boste našli spomladi, ko vas bo nanj poleg kobulastih socvetij nežnih belih cvetov opozarjal značilen vonj po česnu – čemaž je namreč njegov bližnji sorodnik, nekateri ga uporabljajo za začimbo namesto česna. Turistični ponudniki ponujajo čemaž kot sezonsko kulinarično specialiteto z vrsto raznih receptov (solat, namazov, juh …) ter drugih izdelkov.

OPOZORILO: Čemaž je podoben dvema zelo strupenima rastlinama: šmarnici (Convallaria majus) in podlesku (Colchicum autumnale), ki ne dišita po česnu.

Težavnost: lahka
Dolžina poti: 23km
Povprečna nadmorska višina: 222m
Vzpon: 2%
Čemaževa pot se pričenja v Zgornjem Konjišču po ravninskem delu ob reki Muri proti Spodnjemu Konjišču in se nadaljuje čez žepovske travnike med polji in zaplatami gozda.

Oster ovinek po približno petih kilometrih vas usmeri proti reki Muri in kolesarsko-pohodniškem mostu v Črncih, kjer se lahko okrepčate ter uživate ob valovanju Mure. Naslednja točka so Apače, središče občine, z obilico znamenitosti, ki jih ne smete zamuditi. Od tod se obrnete ponovno proti Črncem. Na jugozahodu leži tipična ravninska vasica Mahovci, zahodno Žepovci, kjer se lahko za hip oddahnete in si ogledate slopasto znamenje iz leta 1609. Naslednje vasi so Žiberci, Drobtinci in Stogovci. A poti še ni konec. Rahlo utrujeni in zadovoljni – saj pot ni težka! – se vrnete skozi vas Podgorje, si sproti ogledate kamnito slopasto znamenje s kipom sv. Pavla iz leta 1682 ter kužno znamenje prav tako iz leta 1682. Pot se konča v Zgornjem Konjišču.

Povezana slika

Pot od vasi do vasi

Na poti Od vasi do vasi boste spoznali našo občino v celoti. Pot je dolga približno dvaintrideset kilometrov in je primerna za družine in rekreativne kolesarje, saj izleti omogočajo poleg športnega udejstvovanja tudi oglede naravnih in kulturnih zanimivosti naše občine. Pot Od vasi do vasi poteka večinoma po glavni cesti, zato previdnost ni preveč. Ostali del poti se izogiba glavne ceste in teče po južni strani občine. Pot je večinoma asfaltirana.Območje Apaškega polja je bilo poseljeno že v neolitiku in potem vedno gosteje prav do konca antike. V zgodnjem srednjem veku in prej so se tod gibala in naseljevala različna plemena (Iliri, Kelti, Rimljani, Germani, Huni, Langobardi …). Fizični ostanki so vidni v obliki ilirskih in rimskih gomil,raztresenih po okoliških gozdovih. V veži dvorca Freudenau v Črncih je vzidan rimski medaljon, ki izpričuje ljubezen rimskih zakoncev iz 2. stoletja.

Značilne za to pokrajino so sklenjene vasi na ravnini in majhna razkropljena naselja po gričih. To območje je bilo zaradi bližine reke Mure ter rodovitnih tal že od nekdaj zelo primerno za obdelovanje. Že v 12. in v začetku 13. stoletja so omenjene vasi Plitvica, Črnci in Apače. Usoda krajev in prebivalstva je bila v veliki meri odvisna od reke Mure, njene širokogrudnosti in muhavosti. Poplave, ki jih je reka prizadejala območju Apaškega polja, so bile velikokrat katastrofalne in so odnašale cele vasi.

Težavnost: lahka
Dolžina poti:
32km

Povprečna nadmorska višina: 241m
Vzpon: 2 %
Hitro po pričetku poti v Zgornjem Konjišču zavijete proti jugu v vas Podgorje ter se priključite na glavno cesto proti vasi Stogovci, kjer je na terasi nad staro strugo Mure južno od vasi najdišče rimskih temeljev stavb s tlaki, mozaiki ter keramiko. Odkriti ostanki rimske stavbe – vile rustice – so pomembni za preučevanje življenja Rimljanov na podeželju, a ne le tega prostora, temveč celotnega slovenskega prostora v povezavi z alpskim svetom proti severu in panonskim proti vzhodu. Prebivalstvo na Apaškem polju se je ukvarjalo pretežno s kmetijstvom, vinogradništvom, z obrtjo, posebnost pa so bili številni mlini, za katere je bil speljan poseben kanal Mure, enajstmlinski kanal. Nekaj starih mlinov stoji še danes, npr. v Črncih in Segovcih. Na poti Od vasi do vasi vas bodo presenečale številne kapelice, umetelno izdelani križi in kužna znamenja. Slednja so bila postavljena med 15. in 18. stoletjem v opozorilo prišlekom, da tod vlada kuga.
A na srečo danes kuge več ni, zato se lahko pogumno odpeljete proti kraju Črnci, do baročnega dvorca Freudenau, ki slovi po danes zapuščenem, a nekoč najveličastnejšem dvodelnem francoskem parku v severovzhodni Sloveniji. Naslednji kraj so Apače, središče občine, s številnimi znamenitostmi in počivališči. Vredno si je pogledati cerkev iz 13. stoletja. Njena glavna znamenitost je rozeta, ki je ena znamenitejših v srednji Evropi, saj je izklesana iz enega samega kosa kamna. Cerkev je velika in na širšem območju spada med starejše. Od tod vas pot vodi do vasi Segovci mimo nekdanje gramozne jame pri Lutvercih. Gramoznica danes gosti vodoljubne živali in rastline. Naslednja točka je vas Plitvica, kjer južno od vasi v gozdu v dveh skupinah enajstih gomil počivajo prebivalci rimskih dežel.
Pot se nadaljuje mimo vasi Lešane in Nasova do vasi Janhova, ki v svojem južnem zavetju skriva gomile neznanega časa in sta izredne arheološke ter zgodovinske vrednosti. Pri vasi Grabe se obrnete proti reki Muri, se odpeljete skozi južni del vasi Stogovci ter prečkate glavno cesto. Stogovci so zanimiva vas, ki ima številna zgodovinska obeležja. Na cilj se vrnete skozi vas Podgorje, kjer se ustavite ob zvoniku iz 19. stoletja, zidanega v dveh nadstropjih s sončno uro in predstavlja najbolj zanimivo zgradbo tega tipa na območju občine Apače.
Od tod se odpeljete na konec poti v Zgornjem Konjišču.

Rezultat iskanja slik za Apače Pot od vasi do vasi