Zmajev potep: Občina Cirkulane

0

Občina Cirkulane spada v prelepo slovensko pokrajino, imenovano Haloze. Haloze se delijo na Zgornje ali Gozdne Haloze in na Spodnje ali Vinorodne Haloze. Vinorodne Haloze se na nek način začenjajo z Občino Cirkulane. Današnjo reliefno podobo občine so ustvarili od pleistocenske dobe naprej potok Bela s svojimi pritoki Belico, Dugo in Gradiškim potokom. Najvišji vrh v občini je Vrbanjšak v Velikem Vrhu, ki doseže komaj 412 m n.v. Ob potokih je nekaj ravninskega sveta, ostalo so griči. Razgibano reliefno pokrajino sestavlja 13 naselij, od tega kar 6 naselij meji na Republiko Hrvaško.

ZGODOVINA

Haloški del borlske gospoščine, kamor je spadala nekoč Občina Cirkulane, je bil leta 1542 razčlenjen na tri urade: Zavrč, Bela (Cirkulane) in Leskovec. Naseldbine urada Bela so bile: Dolane, Medribnik, Paradiž, Pristava. Na področju urada Bela so prebivali izključno Slovenci. Leta 1850 je cesarsko namestništvo v Gradcu izdalo odlok o imenovanju novih občin (sosesk). Tako je bilo cirkulansko območje razdeljeno na pet sosesk in sicer na sosesko Gradišča z naseljem Gradišče, sosesko Gruškovec z naselji Gruškovec, Medribnik in Meje, sosesko Slatina z naseljema Slatina in Pristava, sosesko sv. Barbara v Halozah z naselji Brezovec, Cirkulane in Dolane ter na sosesko Sv. Elizabeta v Halozah z naseljema Paradiž in Pohorje. Leta 1934 so v novi državi (Kraljevina Jugoslavija) vseh pet sosesk združili v novo občino Sv. Barbara v Halozah in ji priključili še Veliki Vrh in del Malega Okiča. Občina je tako leta 1936 obsegala del naselja Belski Vrh, Brezovec, Cirkulane, Dolane, Gradišča, Gruškovec, Mali Okič, Medribnik, Paradiž, Pohorje, Pristavo, Slatino, del naselja Veliki Okič in Veliki Vrh. Med okupacijo ni bilo sprememb, razen v naselju Meje, kjer je nemški okupator del Mej odstopil Nezavisni državi Hrvatski. Leta 1944 so na podlagi bivše ureditve nastali krajevni odbori narodnoosvobodilne fronte in krajevni narodnoosvobodilni odbori, ki so se leta 1946 preimenovali v krajevne ljudske odbore. Leta 1952 so se vsi krajevni ljudski odbori združili v novo Občino Cirkulane. Leta 1955 sta se Občina Cirkulane in Občina Zavrč združili v Občino Borl, kamor so bile priključene še vasi Ptujskega polja – Bukovci, Stojnci in Muretinci. Toda že leta 1958 je bila ta občina ukinjena in nastala je nova Občina Ptuj. Leta 1965 je Občina Ptuj ustanovila 25 Krajevnih skupnosti in ena izmed njih je bila tudi KS Cirkulane. V samostojni RS je bil leta 1993 sprejet Zakon o lokalni samoupravi, ki je omogočal nastanek novih občin. Bivša Občina Ptuj je razpadla na več manjših občin. Cirkulansko področje je proti volji občanov država umestila v Občino Gorišnica. Občina Gorišnica je Cirkulanam odvzela še status krajevne skupnosti.

Večletni trud Iniciativnega odbora za ustanovitev Občine Cirkulane je bil poplačan z odločitvijo poslancev v DZ RS, ki so podali zeleno luč za nastanek novih občin in določili referendum o novih občinah konec januarja 2006. Na referendumu se je večina občanov odločila za Občino Cirkulane. Tako smo po dolgih letih pričakovanj na lokalnih volitvah leta 2006 izvolili prvega župana in prve svetnike samostojne Občine Cirkulane.

Zgodovina je pokazatelj, da so si predniki vselej želeli lastne občine, to je dokončno uspelo šele sedanji generaciji.

ZANIMIVOST

Do leta 1948 je število prebivalstva na območju današnje Občine Cirkulane naraščalo in doseglo celo številko 3438, po tem letu pa se je ta številka iz leta v leto zniževala. Razlog je bil v preseljevanju mlade generacije v urbana naselja. V letu 2006 prvič po letu 1948 beležimo dvig števila prebivalstva, kar je vzpodbuden podatek.