Zmajev potep: Občina Dobrepolje

Vir: Občina Dobrepolje

Občina Dobrepolje se razprostira na območju dveh med seboj povezanih kraških dolin, ki ležita med Malo goro in Tisovško planoto Dobrepoljske in Struške doline. Občina je pričela z delom 1.1.1995, njena površina je približno 100km2 in ima sedaj 3630 prebivalcev.

Obseg sedanje občine je približno enak obsegu, ki ga je imela občina pred letom 1960, ko je bila le – ta ukinjena. Naša občina meji na Občine Grosuplje, Ivančna Gorica, Žužemberk, Kočevje, Ribnico in Velike Lašče.

Dobrepolje je suho kraško polje približno 35 km južno od Ljubljane. Leži v Dinarskem svetu in ima trikotniško obliko. Najvišje je v severnem delu – 450 m nadmorske višine, na jugu pa je skoraj štirideset metrov nižje. V severnem delu je polje široko približno tri kilometre, proti jugovzhodu pa se oži in konča v Strugah. Ta del kraškega polja ima precej ponikalnic, pogosto je poplavljen, kar pa je tudi razumljivo, saj je v Strugah precej manjših izvirov ob stiku ravnine in hribovja na zahodu, ki je deloma že iz dolomita. Polje je dolgo kar štirinajst kilometrov.

Poplave so v severnem delu bolj redke, v Strugah pa so vsakoletni pojav. Večina voda kaj kmalu ponikne in nato podzemeljsko tečejo proti Radenskemu polju – šica; še več voda pa zagleda ponovno zemeljsko površje ob reki Krka.

V večjem delu občine Dobrepolje so njive na rjavih karbonatnih prsteh, na katerih ob dognojevanju s hlevskim gnojem in tistimi umetnimi gnojili, ki imajo veliko fosforja, dobro uspeva krompir, silažna koruza in pšenica.

Na območju občine se nahaja tudi nekaj stoječih voda kot so: Stara luža, med vasema Cesta in Videm, luža Rekarica v naselju Podtabor ter luži Krnica in Močilo med vasema Četež in Potiskavec. Površine posameznih voda so do 3000m2.

V Podpeški jami, ki jo je raziskoval že Valvazor, so našli tudi človeško ribico, prepričan pa sem, da le- te živijo tudi v ostalih jamah pod Malo goro. Valvasor ( 1641 – 1693) je izdelal načrt Podpeške jame in ga tudi objavil že l. 1687. To je prvi načrt kakšne kraške jame v Sloveniji in med prvimi v Evropi. Tudi v dvajsetem stoletju je jama služila kot laboratorij raznim znanstvenim institucijam (npr. Biološki institut ljubljanske univerze, akademik prof. dr. Ivan Gams…). Znane jame so tudi Kompoljska jama, Tekavča jama, jama pri Sv. Antonu, Tatarica, špelkna jama v Podtaboru, kjer so našli ljudje skrivališče pred Turki. Po izročilu je bil v bližini te jame tudi protiturški tabor, odtod verjetno tudi ime naselja. Na območju občine se nahaja veliko brezen, ki naj bi dosegla globino celo do 800 m (Brezno v špičniku na Mali gori).

Naše kraško polje je v zimskem času precej hladno. Do sedaj so izmerili najnižjo temperaturo- 31°C.

Na jugovzhodu je zelo pogost toplotni obrat, medtem ko je severno od Vidma in na okoliških hribih prijetno zimsko vreme. Največ padavin je v oktobru in novembru ter maja in junija. Pogoste so tudi pomladne pozebe, ki lahko uničijo trud pridnih gospodinj na vrtovih in kmetov na njivah. Pomladna slana poskrbi, da se veje jablan, hrušk in sliv v jeseni ne polomijo pod težo dobrot.

Fotografija osebe Turistično Društvo Dobrepolje.