Zmajev potep: Občina Gornja Radgona

Občina Gornja Radgona leži v severovzhodni Sloveniji. Pripadajo ji Ščavniška dolina in lepe vinorodne Radgonske gorice. Je obmejna občina, saj vzdolž reke Mure meji na sosednjo Avstrijo. V Sloveniji pa so njene sosednje občine Apače, Radenci, Sv. Jurij ob Ščavnici, Cerkvenjak, Benedikt, Sveta Ana in Sveta Trojica v Slovenskih goricah.

V občini so po najlepših pobočjih in slemenih goric zasajeni vinogradi, ki vinorodni pokrajini nad Gornjo Radgono dajejo še posebej lep videz. Z razvojem turizma v tesni povezavi z bogatejšim razvojem obrti in podjetništva pa tem krajem in tu živečim krajanom, daje možnost nadaljnjega razvoja in blagostanja.

Sedež občine je v Gornji Radgoni, kjer je tudi sedež Upravne enote Gornja Radgona za občine Gornja Radgona, Apače, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. Mesto Gornja Radgona je občinsko upravno središče, ob tem pa se razvija Negova v krajevni center.

Občina Gornja Radgona je mesto penine, znana povsod po Sloveniji in mnogo kje v svetu po vinu in Zlati Radgonski penini, katero proizvajajo že od leta 1852 po klasični šampanjski metodi.

Gornja Radgona je tudi mesto sejmov, številni razstavljavci in obiskovalci sejmov pa jo poznajo po najbolj znanem izmed njih, in sicer vsakoletnem mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu, leta 2009 preimenovanem v mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA.

Mesto in občina ima nekaj edinstvenih kulturnih objektov, tako npr. ob dveh gradovih še edinstveni Špital iz 17. stoletja in Spominski park, v katerem stoji opomnik na vojne dogodke v občini ter Aleja velikih, v kateri so doprsni kipi znamenitih Radgončanov, ki so zaznamovali predvsem regionalno družbeno in kulturno dogajanje, drugi so pustili pečat v nacionalni znanosti in kulturi. Ti znameniti Radgončani so:

filozofski antropolog, psiholog in filozof dr. Anton Trstenjak,
pesnik, pripovednik in pedagog Manko Golar,
duhovnik, čebelar, pisatelj in jezikoslovec ter izumitelj pisave danjčice Peter Dajnko,
bibliograf, urednik in literarni zgodovinar dr. Janko Šlebinger,
slovenski narodni buditelj, duhovnik, zgodovinar, pesnik in pisatelj Anton Krempl,
izdelovalec ročnih in nožnih protez Jože Veršič,
utemeljitelj slovenske bibliografije in literarni zgodovinar dr. Franc Simonič
bibliograf, literarni zgodovinar dr. Janko Šlebinger
filozof France Veber
slikar Janez Akvila

RAZVOJNI TRENDI

Občina Gornja Radgona si je s Strategijo razvoja Občine Gornja Radgona 2017 – 2023 zastavila velike cilje in s tem odprla velike naloge z vizijo, da bo prepoznavna in uspešna, če bo gospodarsko uspešna in okoljsko ozaveščena.

Ugodnejši pogoji za rast gospodarstva, glede na devetdeseta leta 20. stoletja, so omogočili hitrejši napredek, tako da z novo nastajajočimi podjetji v industrijski coni Mele ter z novimi inovativnimi podjetji brezposelnost pada, kar neposredno vpliva na višji bruto domači proizvod v občini.

Viden napredek je tudi v kmetijstvu. Kmetijska proizvodnja s predelovalno industrijo je še vedno ena izmed najpomembnejših panog v občini in še vedno je vinogradništvo tisto, po kateri je občina Gornja Radgona poleg sejmov najbolj prepoznavna.

Gornja Radgona se je zaradi obmejne lega uveljavila tudi mednarodno. Ima pogoje za razvoj turizma kot gospodarske panoge, kar izhaja iz naravnih in ustvarjalnih danosti. V turizmu se uspešno razvijata ponudba programov in turističnih produktov ter usposabljanje na tem področju. Obiskovalci imajo možnost prevoza s turističnim vlakcem in možnost obiskati številne znamenite vinske kleti ter v njih degustirati izvrstna vina, občudovati izvire slatine ali pa uživati v flori in favni Lisjakove struge ob Muri, ki je še poseben raj za ribiče.

V zadnjih letih se močno razvija kraj Negova, kjer se z obnovo gradu, ta je edini renesančni grad v Sloveniji, ki je še ohranjen v takem stanju, z novimi turističnimi programi ter z iniciativnostjo prebivalstva, ponuja velika možnost nadaljnjega razvoja in blagostanja.

Veliko prebivalk in prebivalcev se udejstvuje na področju kulture in športa oz. obiskuje številne prireditve. V Gornji Radoni na turistično športno-rekreacijskem centru (TŠC Trate) oz. stadionu pa so urejene površine, namenjene različnim oblikam športa, katere predvsem domače prebivalstvo s pridom koristi.

Vsekakor pa je temelj razvoja in ključnega pomena občine njeno prebivalstvo samo, ki ob skupnih prizadevanjih in ob dobrem sodelovanju, pomaga pri uresničevanju zadanih nalog in vizije občine.

Fotografija osebe Kmetijsko-živilski sejem AGRA.

KRATKA ZGODOVINA

Gornja Radgona se je kot predmestje nekoč na Murinem otoku zgrajene in obzidane Radgone, ki jo je ustanovil Otokar II. Pržemisl leta 1261, razvila tako rekoč iz ene točke, kar je posebnost, ki jo le redko kje srečamo. Kot trg je omenjena že leta 1265, kot mesto 1299, leta 1308 je pridobila avtonomijo. Z mestnim središčem na levem bregu širokega vodotoka jo je povezoval most (omenjen že leta 1450), ki se je na desni breg Mure naslonil prav v točki, kjer se grajski grič in Mura srečata. Šele od tod proti jugovzhodu se prične odpirati vitalni prostor za razvoj naselbine, pa še ta je z dveh strani omejen z naravnimi danostmi, Muro in gričem.

Iz te izvorne točke naselja je najprej izšla najvišje ležeča ulica, današnja Jurkovičeva oz. nekdanji Gornji Gris, za njo pa preko začetnega odprtega prostora, Živinskega trga, še nižje ležeča glavna mestna ulica, današnja Kerenčičeva oz. nekdanji Spodnji Gris. Proti Muri se jima je pridružil še tretji krak te radialne pahljače, današnja Lackova. Skupaj tvorijo za srednji vek značilno tripartitno urbano zasnovo mesta.

Kljub vsemu pa je tudi sodobna Gornja Radgona v zadnjih letih doživela nekaj prostorskih sprememb in ureditev, ki plemenitijo urbano kulturo kraja in njegove prebivalce navdajajo z upanjem in s ponosom.

ZANIMIVOSTI O OBČINI

Občina obsega pet krajevnih skupnosti s tridesetimi naselji in ima na površini 74,6 kvadratnih kilometrov 8.884 prebivalcev (SURS na dan 1. 1. 2009). Na območju občine je 2.738 hišnih številk in 3.060 gospodinjstev. Na območju občine je v letu 2008 delovalo 610 poslovnih subjektov. Od tega 146 gospodarskih družb in zadrug, 278 samostojnih podjetnikov posameznikov, 16 pravnih oseb javnega prava, 38 nepridobitnih organizacij, 105 društev in 27 drugih fizičnih oseb, ki opravljajo registrirane dejavnosti (Ajpes).