Zmajev potep: Občina Grad

Vir: obcina-grad.si

Na skrajnem SV Slovenije se med slikovitim gričevnatim svetom razprostira občina Grad. Leži na zahodnem delu Goričkega, ki je sestavni del Prekmurja. To območje z dolgimi in zaobljenimi slemeni ima precej izprano in slabo rodovitno prst ter sorazmerno suho podnebje, saj zapade le okrog 850 mm padavin letno.

Občina Grad zavzema 37,4 km2 površine in 7 naselij: Dolnji Slaveči, Grad, Kovačevci, Kruplivnik, Motovilci, Radovci in Vidonci. V občini živi okrog 2.400 prebivalcev. Naselja so razložena po slemenih in pobočjih, strnjena ob cesti ali pa razmetana po razgibani pokrajini, naselje Grad pa ima gručasto središče, kjer je tudi sedež občine.

Prebivalci se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom za lastno rabo, nekaj je tudi piščančjih in prašičjih farm, vse več pa jih je zaposlenih v Murski Soboti, v sosednji Avstriji in drugje v tujini ali pa hodi na sezonsko delo čez mejo v bližnje vasi.

Naselja so se bistveno spremenila, hiše so prenovljene, adaptirane, veliko pa je že tudi novih gradenj. Občina ima dobro infrastrukturo z vsemi pomembnimi ustanovami.

V središčnem delu vasi Grad, imenovanem Pörga, je nastanjena občinska uprava v prenovljeni občinski stavbi (nekdanjem zadružnem domu), v kateri so še kulturna dvorana, pošta in matični urad. V občini je tudi nekaj vinotočev z domačo kulinariko in prijetnim okoljem ter sobodajalcev z apartmaji in sobami.

Olivinova doživljajska pot

OLIVINOVA POT je dolga 4 km. Prične se v središču vasi Grad ob Rajsarjevi domačiji, kjer stoji informacijska tabla (v prihodnosti se bo Rajsarjeva domačija obnovila in uredila v galerijo z muzejem). Tu se bo naknadno postavila tabla z opisom celotne poti.
Pot vodi naprej do opuščenega kamnoloma (bazaltni tuf in olivin) z informacijsko tablo, nato se vrača po isti poti mimo Kamnoseštva Bunderla, kjer lahko obiskovalci spoznajo obdelavo kamna in raznolikost domačih ter tujih kamnov (točka se bo uredila in vključila v pot). Pot se nadaljuje do Gasilskega doma Grad, tu zavije desno do Kačove mlake, kjer se je po legendi o Gradu kopal zmaj Kač. Nato se pot nadaljuje skozi Pörgo do cerkve Marije Vnebovzete ter mimo nje po kamniti poti do grajskega parka in gradu Grad. Tu so kamnine vidne na grajskem dvorišču, v temeljih gradu in v kleti, ki je vklesana v vulkanski tuf. Na gradu se bo oblikovala geološka zbirka kamnin. Pot se spet spusti po kamniti poti do Rajsarjeve domačije, kjer se konča.

Ob poti so smerne table (koli ob desni strani cestišča s puščico), ki pohodnika vodijo do naravnih znamenitosti ter informacijske table, ki obiskovalca opozorijo na naravno znamenitost z opisom. Ob Rajsarjevi domačiji se bo izhodiščna točka z Info točko ter urejenim parkiriščem.

Grad Grad na Goričkem

Grajsko poslopje spada med najobsežnejše fevdalne komplekse na Slovenskem. Ozemlje okrog današnjega Gradu je vključil v madžarsko državo kralj Bela III. in ga leta 1183 podaril cistercijanskemu samostanu v Monoštru. Kmalu je prešlo v last različnih madžarskih fevdalnih rodbin, ki so nepretrgoma gospodarile na območju od Grada, tedanje Gornje Lendave, pa vse do Murske Sobote.

Grad je prava posebnost, saj nas najprej preseneti nenavadna oblika notranjega dvorišča z višjim zahodnim in nižjim vzhodnim nivojem, kar je posledica oblike grajskega hriba. Grajsko dvorišče, ki ga obdajajo stolpaste arkade, obkroža peterokotni tloris obodnih traktov, ki sežejo ponekod v prvo, ponekod pa v drugo nadstropje. Čeprav se v zasnovi skrivajo elementi srednjeveškega grajskega jedra, kaže danes celota baročno podobo iz 17. stoletja. Med njo so vpleteni tudi deli iz 16. in 18. stoletja (1751), kar velja posebej za kapelo z razgibano streho in za zvonik.V gradu so ogromne kleti in ječe. Celota je obsegala velik vrt pred gradom z dvema ribnikoma, ki sta služila za dopolnitev udobja grajske gospode. Znotraj grajskega obzidja je s ploščo zavarovan globok vodnjak, ki je bil posebno dragocen v času napadov, saj je bilo poslopje sezidano tudi zaradi obrambnih potreb. Vodnjak je vklesan v živo skalo. Najpomembnejši in najlepši del gradu je bila jugozahodna stran, kjer je bil stanovanjski del s stekleno teraso, pred njo pa lep cvetlični vrt z ribnikom in vodnjakom, ki še danes stoji. Zadnje dozidave so bile opravljene po prenehanju raznih nemirov in turških vpadov. Zemljiški gospodje so si začeli postavljati udobnejša domovanja, da bi bilo življenje prijetnejše. Gradovi so se spreminjali v upravna, sodna in gospodarska središča ter v zabavišča in lovna območja. To velja tudi za ta grad, ki so ga zaradi tega tudi primerno uredili. V 18. stoletju je nastal sklenjen obod poligonalnega tlorisa, ki ga sestavljajo trakti z dvema ali tremi etažami. Z notranje strani jih skoraj v celoti obdajajo arkadni hodniki, oprti na masivne slope. 

Med zelene hribe s turističnim vlakom