Zmajev potep: Občina Hrpelje-Kozina

0
Vir: hrpelje-kozina.si

Občina Hrpelje-Kozina je z delovanjem pričela 1.1.1995. Pred tem je bilo območje občine sestavni del skupne občine Sežana. Geografsko  se območje občine razprostira na območju Brkinov, Čičarije in Malega Krasa. Osnovna značilnost je velika prometna tranzitnost območja, saj tu vodijo glavne prometne poti Ljubljana-Koper in Reka-Trst. Širše jo obdajajo tri severno jadranska pristanišča (Koper, Trst in Reka). Na zahodu meji z Republiko Italijo, na  jugu pa z Republiko Hrvaško. Mejne občine so Divača, Sežana, Koper in Ilirska Bistrica.

Občina obsega 39 naselij na 195 km2 površine in ima 4.300 prebivalcev. Poseljenost je zelo redka, saj znaša 22 prebivalca / km2, prav tako pa je neugodna starostna struktura. Gospodarsko, kulturno in upravno središče občine predstavljata naselji Hrpelje in Kozina. Nove gospodarske in razvojne možnosti se kažejo v rasti malih podjetij, z dograditvijo obrtno industrijske cone, v transportu, v turizmu in v prekomejnem sodelovanju.

Naravoslovno zgodovinska učna pot

Izhodišče poti je ob Osnovni šoli Dragomirja Benčiča Brkina v Hrpeljah. V bližini je informativna tabla z zemljevidom.

Pot ni zahtevna in je primerna za vse starosti, še posebej za učence, ki se lahko učijo v neposrednem okolju. Dolga je približno 4,5 km, prehodite jo v dobrih treh urah.

Lahko pa se odločite za krajšo Vodno pot, za katero boste potrebovali le uro in pol hoje. Vodna pot nam prikaže značilne vodne vire, ki jih je na prepustnih kraških tleh težko najti.

Pot vas bo popeljala skozi staro vaško jedro, kjer si lahko ogledate arhitekturne posebnosti in zanimivosti. Oznake ob poti (kuščar zelenec) vas vodijo do lepot narave skozi borov gozd, kjer se boste naužili svežega zraka, predvsem pa miru in tišine.

V vseh letnih časih vas bo očarala in presenetila. Zagotovo se boste s poti vrnili sproščeni in  polni novih moči.

Tigrovska spominska krožna pot

Tigrovska spominska krožna pot Ocizla-Beka je zasnovana krožno in pelje mimo naravnih in kulturnih znamenitosti Ocizle in Beke. Začetek je v Ocizli “na kali”, od koder nas po poti vodijo rumene markacije. Organiziran pohod po Tigrovski spominski krožni poti poteka vsako leto.

Krajinski park Beka

Krajinski park obsega: sotesko Glinščice z dolino Griže, ponornimi jamami in arheološkimi lokalitetami Lorencon, Grad nad Botačem in Sela na Malem Krasu. Celotno območje, ki je bilo za krajinski park razglašeno leta 1992, se odlikuje z izredno krajinsko slikovitostjo in nedotaknjenostjo.

Soteska Glinščice z dolino Griže

V severozahodnem robu Petrinjskega Krasa se je na krpi fliša izoblikovala dva kilometra dolga soteska, ki se po površinskih pojavih in vegetaciji ostro razlikuje od kraške okolice. Tu se zbirajo vode v porečju Glinščice, ki odteka proti severozahodu v Tržaški zaliv, ter vode treh večinoma periodičnih polotokov,  ki ob stiku apnenca s flišem poniknejo pod Beko in Ocizlo. Slikovita soteska je zarezana 50 do 100 metrov v flišno podlago, stene so ponekod skorajda navpične in se v njih lepo vidijo nagubani flišni skladi.

Dolina Griže je grapa s strnjenimi flišnimi bregovi z lepo vidnimi skladi. Na desnem bregu se dviguje Tabor nad Botačem – dominanta s termofilno vegetacijo.

Pod Ocizlo in Beko je več aktivnih jam in nekdanjih ponorov, ki tvorijo pomemben jamski sistem: Ocizeljska jama (Blažev spodmol), Maletova jama (Korošica), Miškotova jama in Jurjeva jama. Medtem ko sta Blažev spodmol in Jurjeva jama občasna požiralnika, je Maletova jama aktiven ponor potoka Korošice, Miškotova jama pa je prav tako aktiven ponor s 50 m dolgo  sotesko in več udori.

Lorencon

Na hribu Žerjalski vrh nad sotočjem Griže z Glinščico, so ohranjene ruševine srednjeveške zidane utrdbe z velikim obrambnim jarkom. Na mestu, kjer bi pričakovali drugo obrambno linijo, pa so ohranjeni ostanki mogočnega obrambnega okopa, ki je po vsej verjetnosti še prazgodovinskega izvora. Drugi sledov prazgodovinske plasti na lokaciji ni ohranjenih. Ruševine cerkve Sv. Lorenca na zahodni strani obrambnega jarka, zidane utrdbe pa kažejo na možnost poselitve še v pozni antiki. Lorencon predstavlja eno najpomembnejših utrjenih postojank v liniji kraškega roba nad Tržaškim zalivom, verjetno poseljenim od prazgodovine.

Grad nad Botačem

Visoko v stenah kraškega roba nad dolino Glinščice na skrajnem jugovzhodnem odrastku kraške planote nad Tržaškim zalivom, je na zelo težko dostopnem mestu postavljena srednjeveška utrjena postojanka, katere ruševine so sorazmerno kvalitetno ohranjene. Viden je še del utrjenega obrambnega sistema in zidovje notranje stavbe, delno naslonjeno na obzidje. Ožja časovna opredelitev brez dodatnih študij arhivskega gradiva trenutno še ni možna. Postojanka je posebnega pomena kot eden redkih ohranjenih srednjeveških gradov na kraškem robu.

Sela

Prazgodovinsko gradišče na Selih obsega dominantni vrh široke skalne police na skrajnem severozahodnem robu Krasa nad tržaškim zalivom in na južnem bregu soteske Glinščice, prav nasproti gradu nad Botačem. Notranjost gradišča je z vkopi iz časa prve vojne močno poškodovana, povsem ohranjena pa sta monumentalna obrambna okopa na južni in vzhodni strani. Obrambna arhitektura prazgodovinskega gradišča, ki je nepogrešljiv člen v nizu utrjenih postojank na kraškem robu nad Tržaškim zalivom že iz prazgodovinskih obdobij, je v celoti razpoznavna in ohranjena, zato predstavlja tipičen primer utrjevanja.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo, vnesite svoj komentar!
Vnesite svoje ime