Zmajev potep: Občina Litija

Vir: litija.si

Občina Litija leži v zahodnem delu Posavskega hribovja in hkrati v središču Slovenije, saj se na njenem ozemlju nahaja tudi geometrično središče Slovenije. Meji na občine Ljubljana, Dol pri Ljubljani, Moravče, Zagorje ob Savi, Radeče, Sevnica, Trebnje, Šentruper, Mirno  in na občino Šmartno pri Litiji, ki se je od litijske  občine ločila leta 2002.

Ozemlje občine obsega dobrih 227 km2 in 107 naselij, v katerih živi 15 000 prebivalcev. Urbanizirano občinsko središče leži na 238 m nadmorske višine v t.i. Litijski kotlini v dolini reke Save, ki je na tem območju oblikovala razpoznaven okljuk. Skozi kraj poteka glavna cesta Ljubljana–Trbovlje in železnica Ljubljana–Zidani Most. Staro mestno jedro, Valvazorjev trg, je zraslo na desnem bregu Save, ob vznožju nekdaj rudarskega Sitarjevca, novejši del pa se je razvil na rečnih terasah – Graška Dobrava na levem bregu in Šmarska Dobrava na desnem.

Fotografija osebe Litija, moje mesto.

Kraj obdaja več vzpetin: Veliki vrh in Širmanski hrib na zahodu, Svibno na severu in Sitarjevec na jugu. Proti vzhodu je obsežno Litijsko polje.

Med najbolj znanimi izletniškimi kraji v občini Litiji, kakor tudi v širši regiji, so Vače, znane po vaški situli in drugih arheoloških najdbah iz obdobja 5. in 6.st.pred n.št. ter po GEOSS–u geometričnem središču Slovenije. Razgibana pokrajina ponuja tudi številne možnosti za izletništvo in rekreacijo, celotno območje je prepredeno s kolesarskimi in pohodnimi potmi ter turističnimi kmetijami. Najbolj znane pohodniške prireditve so: Levstikova pot od Litije do Čateža, Oglarska pot na Dolah pri Litiji in pohod Od cerkvice do cerkvice na Polšniku, ki povezuje pet okoliških hribov in njihovih cerkva.

Mnogi obiskovalci prihajajo v Litijo tudi zaradi znanih tradicionalnih prireditev, kot so Pustni karneval, Pohod in kolesarski vzpon na GEOSS-geometrično središče Slovenije, Viteške igre na gradu Bogenšperk in druge festivalske ter kulturno zabavne prireditve v Litiji.

Grad Bogenšperk je z leti in prenovami še vedno ostal v renesančnem stilu. Šteje se med najpomembnejše Slovenske kulturne znamenitosti. Njegova lega je visoko na hribu, v okolici pa lahko opazimo le lep razgled in veliko gozdov. Grad Bogenšperk je bil zaznan v zapisih že leta 1689, njegov opis in predstavitev je napisal Janez Vajkard Valvasor. Bil je zelo navezan na grad saj je na njem preživel dolgih 20 let.  Grad Bogenšperk je upodobljen tudi v razstavi, ki je v samem gradu. Razstava predstavlja spreminjanje gradu skozi leta in kako se je razvijal. Opisuje tudi življenje na gradu, kako je potekalo in kaj se je dogajalo s prebivalci gradu. Najbolj pa so izpostavljena leta, ko je na gradu živel Valvasor.V gradu lahko tudi vidimo: Valvasorjeva soba,  Bakrotiskarna, Zbirka narodnih noš, Lovska zbirka, Geodetska zbirka, Valvasorjeva korespondenca in Prizorišče človeške smrti.

Po želji je grad Bogenšperk lahko tudi prizorišče za poroke in druge prireditve. Vsako leto na gradu praznujejo noč čarovnic in grajski večeri. Velikokrat pa gostijo tudi potujoče razstave, muzejske razstave ali druge mednarodne projekte. Grad Bogenšperk po Valvasorju Grad Bogenšperk Upodobitev Valvasorja Notranjost gradu Bogenšperk. V bližini je tudi trim steza po kateri se lahko razgibate in poskrbite za svoje zdravje. Steza je narejena za vse ljudi, sami pa se odločite po kateri poti se boste odpravili. Na poti so postaje na katerih so table z vajami, ki jih je za dobro počutje potrebno narediti. Na poti pa se lahko odločite boste odšli po daljši ali krajši poti. Grad Bogenšperk bo z veseljem sprejel vse goste, ki si želijo zabave na prireditvah ali malo kulturnega izobraževanja.

Fotografija osebe Irena Zupanec.