Zmajev potep: Občina Mokronog-Trebelno

0
Vir: mokronog-trebelno.si

Občina Mokronog-Trebelno spada med manjše slovenske občine. Površina občine obsega 73,4 km2 in ima 3.000 prebivalcev. Občina leži v jugovzhodnem delu Slovenije in meji na občine Šentrupert na severu, občine Sevnica, Škocjan in Šmarješke toplice na vzhodu, občino Novo mesto na jugu, občino Mirna Peč na jugozahodu in občino Trebnje na zahodu.

Občino sestavlja 43 naselij, in sicer: Beli Grič, Bitnja vas, Bogneča vas, Brezje pri Trebelnem, Brezovica pri Trebelnem, Bruna vas, Cerovec pri Trebelnem, Cikava, Dolenje Laknice, Dolenje Zabukovje, Drečji Vrh, Češnjice pri Trebelnem, Čilpah, Čužnja vas, Gorenja vas pri Mokronogu, Gorenje Laknice, Gorenje Zabukovje, Gorenji Mokronog, Hrastovica, Jagodnik, Jelševec, Križni Vrh, Log, Maline, Martinja vas pri Mokronogu, Mirna vas, Mokronog, Most, Ornuška vas, Ostrožnik, Podturn, Pugled pri Mokronogu, Puščava, Radna vas, Ribjek, Roje pri Trebelnem, Slepšek, Srednje Laknice, Sv. Vrh, Štatenberk, Trebelno, Velika Strmica, Vrh pri Trebelnem.

Mirnsko-Mokronoško kotlino oklepa 300 do 500 m visoko vinorodno Mirnsko gričevje, ki se proti severozahodu in jugovzhodu postopno zvišuje in prehaja v do 850 m visoko hribovje. Mirnsko gričevje je precej razčlenjen slemenasto-dolinasti svet. Reliefna energija je tudi tik ob robu toneče kotline precejšnja, saj se potoki vanjo prebijejo skozi ozke debri. S tem so povezani veliki nakloni, neredko nad 30° in hkrati močna erozija prsti. Gričevje je zelo pisano glede kamninske sestave. Zahodno od Gabrovke, kjer so v prevladi trde in mehke silikatne kamnine, je hidrografska mreža izredno gosta. Tam se vrstijo ozke vzporedne doline v alpski smeri in Mirna dobi z desne strani več pritokov. Sicer potekajo slemena največ v dinarski smeri in smeri S–J. Drugje v gričevju, kjer se mešajo karbonatne in silikatne kamnine, pa se poleg rečno-denudacijskega pojavljata še fluviokraški in celo kraški tip reliefa. Posebnost predstavlja plio-plesitocenska ilovica s kosi roženca južno in jugovzhodno od Gabrovke, ki je sicer značilna za nižje ležeča območja, predvsem na obrobju kotline. Tla so v gričevju nagnjena od 9 do 15, povprečno pa 13°. Najmanjši so nakloni v nizkem gričevnatem razvodju proti reki Temenici, največji pa v razčlenjenem Cerkniškem gričevju na zahodu. Mirnsko gričevje zavzema 44 % mirnskega porečja.

Gradovi Čretež, Gorenji Mokronog, Mokronog in Štatenberk

O bogati zgodovini Mokronoga in bližnje okolice priča več grajskih objektov, ki so se kot razvaline ohranili v današnji čas. Grad Mokronog, ki se je kmalu razvil v trško utrdbo in je bil pomemben upravni sedež posesti v tem delu Dolenjske, je najstarejši na tem območju in je varoval deželnoknežjo posest in njene interese, grad Spodnji Čretež pa je bil skupaj z istoimenim stolpom domovanje ene imenitnejših kranjskih fevdalnih rodbin. Grad Štatenberk so najprej upravljali freisinški ministeriali gospodje Stettenbergi. Vsi štirje so razvaljeni. Temelji gradu Gorenjega Mokronoga se skrivajo pod rušo in le z arheološkimi deli bo mogoče ugotoviti njegovo zasnovo. Grad Mokronog ni dočakal konca druge svetovne vojne, a so v njegovih razvalinah ohranjeni tako romanski, kot gotski renesančni stavbni členi. Skoraj docela je ohranjen romanski stolp Zgornji Čretež, ki bi ga lahko s sorazmerno nizkimi materialnimi sredstvi rekonstruirali in prekrili s streho ter tako prezentirali edino romansko samostojno stolpasto grajsko stavbo na Slovenskem, ki se je nad osemsto let arhitektonsko nespremenjena ohranila v današnji čas. Pod rušo se skriva še del temeljev sicer mogočnih razvalin gradu Spodnji Čretež, ki bi nam dokončno potrdile starost in kastelno zasnovo tega gradu. Arheoloških izkopavanj pa čaka tudi grad Štatenberk, ki je propadel že v 16. ali začetku 17. stoletja.

Zgodbe mokronoge