Zmajev potep: Občina Rače – Fram

0
Vir: race-fram.si

Občina Rače – Fram s svojimi nekaj več kot sedem tisoč prebivalci in dolžini 51 km2 površine spada med srednje velike slovenske občine. Zajema dve popolnoma različni območji – na vzhodu se občina naslanja na ravnico Dravskega polja, medtem ko v zahodnem delu pretežno kmečke domačije uporno kljubujejo industriji in krasijo zelene gozdove framskega Pohorja

Nižinski del občine z občinskim središčem Rače je že v preteklosti zaznamoval zametek razvoja industrije, ki ga je predstavljala tedanja tovarna špirita, ki se je kasneje preoblikovala v tovarno TKI PINUS. Staro jedro naselja Rače in ostala nižinska naselja (Podova, Brezula ter Zgornja in Spodnja Gorica) sicer še kažejo odsev nekdanje močne kmečke sile rodovitnega Dravskega polja, vendar s porastom prebivalstva in spremenjenim načinom življenja vse bolj izgubljajo svoj prvotni pomen. 

Tako kot je nižinskemu delu dala pečat industrija špirita, so Fram in obronke Pohorja v preteklosti zaznamovale stiskalnice olja, vodni mlini, žage in lesna industrija. Razen treh oljarn in zasebnega mlina danes ostalih, nekdaj zelo pomembnih dejavnosti, skorajda ne zasledimo več. Na Pohorju je sicer še več zasebnih, manjših žag, lesarske delavnice pa so se ohranile v zelo majhnem številu. 

Kmečki značaj višinskega področja v zadnjem času vse bolj spremlja turistični razcvet. Ponudbi vasice Planica, ki, oddaljena od vrveža, ponuja pristno domačnost, lepoto kraja in tipičnost pohorskih kulinaričnih dobrot, se z uvedbo vinsko turistične ceste pridružujejo tudi ostala območja framskega Pohorja (Kopivnik, Ranče, Morje, Loka pri Framu). 

Poseben pečat daje videzu občine ohranjena in po območju celotne lokalne skupnosti enakomerno razporejena kulturna dediščina – med številnimi naravnimi in kulturnimi izročili naših prednikov naj izpostavimo nekdaj mogočen “otoški“ in “vodni“ grad Rače iz druge polovice 16. stoletja, znan po svoji baročni, gotski in renesančni arhitekturi. 

Preden se popeljemo po Pohorju ali povzpnemo po markirani planinski poti na pobočja Pohorja, se pred nami razprostre pogled na staro vaško naselbinsko jedro Fram – urbanistični spomenik s cerkvijo sv. Ane, z neoromanskimi motivi v samem središču. Od gradu v Framu, zgrajenem v letu 1200, je mogoče videti le še ostanke. Pomemben pomnik zgodovine predstavlja “zlati studenec”, izvir pitne vode za rimsko Poetovio. 

Župnijska cerkev sv. Ane

Urejanje kolesarskih, planinskih in peš poti ter postopno urejanje Krajinskega parka Rački ribniki – Požeg predstavlja pomemben korak k približevanju novemu, naravnejšemu načinu življenja. Vsa prizadevanja v tej smeri bodo pripomogla k širšemu razvoju turistične dejavnosti ter posledično gospodarskemu razvoju občine Rače – Fram. 

Krajinski park Rački ribniki – Požeg leži na obrobju Dravskega polja in meri 484 ha. Zajema predvsem nižinski mešani gozd, travnike z mejicami in stoječe vode (ribniki in zadrževalnik). Park je izredno pomemben kompleks v nižinskem delu Slovenije, saj predstavlja življenjski prostor redkim in ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam – ne samo v regionalnem in slovenskem merilu, temveč tudi širše. Tako je tukaj prisotnih preko 210 vrst ptic, 50 vrst kačjih pastirjev ter 12 vrst dvoživk, če med živalmi omenimo le tiste najopaznejše in najglasnejše. Zadnja leta postaja park vse zanimivejši tudi za obiskovalce, ki tukaj najdejo neokrnjeno naravo, spoznavajo rastline in živali ter imajo možnost za sprostitev in uživanje v miru. Zaradi svoje nižinske lege in lahke dostopnosti je park primeren za obiskovalce vseh starostnih skupin. Poti po parku so označene in opremljene s tablicami, ki nas opozarjajo na pomembne živalske in rastlinske vrste, pri vhodu pa so postavljene informativne table. 

Jantarna kolesarska povezava je ena od predvidenih evropskih poti, ki bo povezala obalo Baltiškega morja z Jadranskim. Na slovenska tla se iz Avstrije priključi na mejnem prehodu Šentilj in vodi skozi Pesniško dolino, Maribor, Hoče, na občino Rače-Fram pa se naveže pri gramoznici Rače. Nadalje pot vodi skozi enega najlepših odsekov poti – skozi krajinski park v predelu Rač ter ob akumulaciji Požeg, zaključi pa se pri gradu v Slovenski Bistrici. Vodne površine v parku, spokojnost neokrnjene narave, šepet gozdov ter pesem ptic ustvarjajo raj za ljubitelje različnih vrst tamkaj živečih živali in rastlin, hkrati pa nudijo pravo sprostitev. Pot je po celotni trasi označena.

Na nekdanjo mogočnost framskega gradu sedaj spominjajo samo še razvaline v gozdu na griču nad cerkvijo v Framu. Zgodovinski viri pričajo, da je bil grad prvič omenjen leta 1335 kot Vraunhaym. Grad je menjal številne lastnike. Leta 1635 so grad zavzeli in izropali uporni kmetje, v 18. stoletju je pogorel, v začetku 19. stoletja pa dokončno propadel. Po prvi svetovni vojni je zemljišče z ostanki gradu kupil framski župnik in zgodovinar Kragl. 
Opisi gradu govorijo o njegovi nekdanji mogočnosti; obdan je bil z obzidjem in obrambnimi stolpi. Neposredno pod gričem je stala pristava.

Framski potok je zaščiten hidrološki naravni spomenik. Izvira v dveh krakih – pod planinskim domom Zarja (na višini 1050 m) in pri Kagerjevem domu (na višini 1080 m). Celoten tok Framskega potoka je v metamorfnih kamninah. Posebna zanimivost je 12 m visok Framski slap v zgornjem delu struge. Potok teče v naravnem okolju vse do nižine – do naselja Fram. Nekdaj so potok izkoriščali v gospodarske namene. Močno razvito je bilo mlinarstvo, žagarstvo in oljarstvo, ki je dajalo značilnost kraju. 

Preko potoka, ki teče med kmetijo Potnik in cerkvijo sv. Križa na Planici, je narejen most iz marmorne plošče. Sredi te plošče raste smreka z obsegom debla 240 cm in višino 35 m. Pod smreko teče potok, drevo pa je zakoreninjeno na obeh bregovih potoka in kot tako zavarovan dendrološki naravni spomenik, ki s svojo lego in velikostjo predstavlja zanimivo naravno posebnost. 

Potnikova smreka

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo, vnesite svoj komentar!
Vnesite svoje ime