Zmajev potep: Občina Sodražica

Vir: sodrazica.si

Sodražica je urbanizirano obcestno naselje z gručastim jedrom, središče občine Sodražica. Je na razširjenem delu doline ponikalnice Bistrice. Na jugu se boči z mešanim gozdom porasla Travna gora (913 m), severni del Velike gore, na vzhodu se naselje naslanja na Strmco (600 m), na severu pa ga obdajajo južni odrastki Slemen. Večina hiš stoji ob cesti Žlebič – Nova vas na desnem bregu Bistrice, od katere se odcepita cesti proti Sv. Gregorju in Loškemu potoku. Novi del naselja imenovan na Pesek se širi proti zahodu ob cesti proti Jelovcu.

V pol kilometra oddaljenem Izverju sta vodno zajetje in zbiralnik. Tam deluje tudi smučišče. V okolici naselja prevladujejo travniki.

ZGODOVINA

Kraj se prvič omenja leta 1220, šola deluje od leta 1811, župnija pa od leta 1862. Prometna lega v smeri proti Blokam in Trstu ji je dajala velik pomen. Leta 1865 je postala trg, kar je bila tudi posledica dejstva, da je postala središče suhe robe. Imela je številne sejme, od srede 18. stoletja tudi tedenski tržni dan. Odprtje kočevske železniške proge leta 1893 je njen pomen zmanjšalo. Med 2. svetovno vojno je bilo naselje močno poškodovano.

V naselju Petrinci se je rodila mistikinja Magdalena Gornikova.

SAKRALNA DEDIŠČINA

V jedru stoji župnijska cerkev sv. Marije Magdalene iz leta 1745. Leta 1863 prenovljena in leta 1927 povečana po načrtih arhitekta Horvata. Glavni krilni oltar iz leta 1929 je delo Ivana Vurnika. Barvna okna v prezbiteriju si je zamislil Stane Kregar, v ladji pa Tomaž Perko. Baročne orgle, pozitiv, izdelek Janeza Fallerja iz konca 17. stoletja, ki je bil prenešen iz depoja Narodnega muzeja v Ljubljani, je predelal Brane Košir. Zvon iz leta 1877 je vlil Albert Samassa.

Na Strmci stoji cerkev žalostne Matere božje.

NARAVNE ZNAMENITOSTI

Sodraška dolina zavzema severnozahodni del Ribniške doline. Prične se v povirju Bistrice pod Boncarjem, nadaljuje se proti jugovzhodu in se razširi v koritasto kraško dolino z ravnim dnom in rahlo dvignjenimi robovi med dvema prelomnicama ob Veliki in Mali gori. Pobočja se ponekod zelo strmo dvigajo nad dolino. Navišji predel je Travna Gora. Območje Gore, ki obsega pet vasi, ločenih od ostalih naselij, ima obsežne travnate planjave, ki se nadaljujejo proti občini Loški Potok. Z južne strani se pobočja strmo spuščajo proti Bistrici. Severno stran doline pa obdaja precej manj strma pokrajina Slemena, ki predstavlja prijazen, valovit svet s številnimi grapami in soteskami.

Soteska Kadice

Osrednja in najdaljša ponikalnica na Sodraškem polju je Bistrica. Ima več manjših izvirov v grapi ob vznožju Bloške planote pod Novim Potom, ki jo domačini imenujemo Bistrica. Vanjo se v Podklancu izlivata Mateča voda in iz Podstenske jame pritekajoča Podstenščica. Slednja je nekdaj pritekala z močnim šumom izpod visoke prepadne stene Podstenškega brega, danes pa je ob izviru vodovodno zajetje. Nekdaj slikovite brzice so izginile in skale porašča mah. Precej vodnatejši je drugi pritok Bistrice, Mateča voda, ki prav tako priteče izpod Bloške planote. Skupaj s svojim pritokom Lopata sta v Kadicah izdolbla v strugo čudovite naravne podobe – kadice in krajši kanjon. Soteska Kadice je, s pritokom Bistrice z naravnim slapom in v kamen s pomočjo vode izdolbljene kadi ter s svojim zaščitenim rastlinskim svetom, ena najlepših naravnih znamenitosti v Občini Sodražica.

Ne daleč od tu je videti tudi ostanke Rimskega zidu, ki je potekal proti vzhodu.

Travna gora

Travna gora je del pogorja Velike gore in predstavlja najvišji del Občine Sodražica. Ima značaj visoke kraške planote, nadmorska višina pa je 900 – 1200 m.

Travna gora ima pomembno vlogo v zgodovini slovenskega naroda. Na mestu, kjer danes stoji Dom na Travni gori, je bila 13. julija 1941 ustanovljena 1. ribniška četa, ki se je spomladi 1942 priključila 3. partizanskemu bataljonu Ljube Šercerja. Marca 1943 pa so Šercerjeva brigada, ki so se ji pridružile še Cankarjeva, Gubčeva in Tomšičeva v Jelenovem žlebu napadle italijanski bataljon Macerata in ga premagale. To je bila do tedaj največja partizanska zmaga nad okupatorjem. Tudi v letu 1944 območje Travne gore ni bilo spokojno, saj je bilo več spopadov med partizanskimi enotami in Nemci, ki pa NOB kljub požigom več vasi in pobojem prebivalcev niso mogli zatreti. V spomin na medvojne dogodke stoji po celi Travni gori precej spominskih obeležij.

Dostopi do Travne gore so možni iz Ribnice, iz Nove Štifte, iz vasi Hrib – Loški Potok in iz Sodražice.

Pešpot iz Nove Štifte do Travne gore:
Od glavne ceste Ljubljana – Ribnica se tik pred Ribnico na desno odcepi asfaltirana cesta do Nove Štifte. Tam lahko parkiramo pred samostanom ali pa na makadamskem parkirnem prostoru ob cesti, ki vodi proti Travni gori.

Kakih pet minut sledimo makadamski cesti proti Domu na Travni gori. Ob cesti je spomenik neznanemu partizanu, malo višje pa je kamnolom. Po lepi gozdni poti, ki jo nekajkrat seka makadamska cesta, v slabi 1h prispemo do spomenika NOB in do znamenja. Na znamenju je spominska tabla komandantu Branku Pečovniku, ki je tu padel 3. novembra 1943. Do Doma na Travni gori je od tod le še pet minut. Nekoliko se spustimo do makadama, od koder že vidimo dom. Pod domom je velika jasa, sicer pa nas z vseh strani obkrožajo gozdovi, tako da od doma ni prav nobenega razgleda.

Velb

»Velb« je majhen naravni most, ki leži na meji med občinama Sodražica in Loški Potok. Gre za prehod ali preduh, pod katerim je speljana planinska pot.

Tu je na kamnu vklesano obledelo obeležje umrlemu partizanu, v bližini pa na drevesu tabla z napisom opozarja na to, da je tu med drugo vojno taborila ribniška četa. Sama naravna tvorba je dokaj skrita, zato moramo biti pazljivi pri sledenju oznak planinske poti.