Zmajev potep: Občina Turnišče

0

Občina Turnišče leži v delu Prekmurja, imenovanem Dolinsko in meri 2360 hektarjev. Občino sestavljajo naselja Gomilica, Nedelica, Renkovci in Turnišče.

Zgodovinski viri o Turnišču segajo v 13. stoletje. Leta 1524 je naselje postalo trg. Leta 1548 je Turnišče pridobilo mestne pravice, s katerimi so bili Varašanci oproščeni davkov, volili so svoje sodnike in te pravice so jim dajale svobodo sejma kadarkoli. Tukaj se je začela močno razvijati obrt, zlasti čevljarska in krojaška. Čevljarski mojstri so se leta 1760 organizirali v čevljarski ceh. Pravila ceha so bila napisana v latinskem jeziku in bila potrjena od strani cesarice Marije Terezije.

Krojaški mojstri so ceh ustanovili leta 1770 in si prav tako pridobili potrditveno pismo od cesarice. Na razpolago sta oba cehovska pravilnika (prevodi z latinskega jezika) in tudi pečati iz tega obdobja.

Na zgodovino tega kraja je močno vplival razvoj čevljarske, kovaške in krojaške obrti. Tako v današnjem grbu Občine Turnišče srečamo vse tri simbole teh obrti. Skozi zgodovino tega kraja se pojavlja močna povezava med cerkvijo in obrtniškimi cehi. V Turnišču se nahaja znana cerkev Marije Pod logom. Cerkev je izredno bogata s freskami, ki jih je v 14. stoletju ustvaril Janez Aquila. Vsako leto se 15. avgusta v Turnišču odvija veliko proščenje na čast sv. device Marije pod logom. Na ta dan se zbere več kot 10 tisoč ljudi. Cerkev je v dveh stilih, v gotskem in romanskem, kar ji daje še posebno zgodovinsko vrednost.

Turnisce1.JPG

Sredi Turnišča stoji tudi kapela sv. Antona Padovanskega iz 18. stoletja ter številna kužna znamenja.

Turnišče pa že leta velja tudi za sejemski kraj. Tako se je pri nas ohranilo tudi Ferencovo senje. Danes lahko poleg gospodarskih in kulturnih znamenitosti najdemo na področju Turnišča tudi nekatere naravne znamenitosti: rastišče močvirskega tulipana oz. logarice, rastišče sibirske perunike in rastišče kobulaste vodoljube.

Od leta 2008 je občina Turnišče z osrednjim delom Slovenije in bližnjimi evropskimi prestolnicami povezana z novo pomursko avtocesto.

ZNAMENITOSTI

ANCOVA GALERIJA

undefinedDruštvo za ohranjanje kulturnozgodovinskih izročil in predmetov Ancova galerija je bilo ustanovljeno v letu 2010 in sicer na podlagi šestnajstletnega zbiranja starih zavrženih predmetov, ter na podlagi postavljene etnološko zgodovinskih razstave Moja razstava vaših predmetov – Varašanci v Nedelici.

Zbirka, ki sestavlja danes Ancovo galerijo je začela nastajati v letu 1994, ko smo samoiniciativno začeli z zbiranjem predvsem kmečkega orodja in gospodinjskih pripomočkov. Z leti smo se preusmerili  na  zbiranje  pohištva,  knjig,  periodike,  vezenin in umetnin. Zbiranje in zbranih predmeti, ki so danes  v Ancovi galeriji puščajo za seboj na stotine srečanj z ljudmi dobrega in plemenitega srca, ki so donirali stare in dragocene predmete Ancovi galeriji.

Ancova galerija v Nedelici je nastala z namenom ohranjanja izročil in predmetov, ki so z njimi povezani. Zbrani predmeti so dediščina številnih prekmurskih družin, postavljeni so na stalno razstavo pod naslovom: Moja razstava vaših predmetov – Varašanci v Nedelici.

ČEVLAJRSKI MUZEJ

undefinedČevljarski muzej je bil ustanovljen 1979 leta v čast vsem čevljarjem, ki so takrat delovali na našem območju in so pomembno vplivali na razvoj samega kraja.

Na nastanek čevljarskega muzeja so vplivali čevljarski ceh in pa tudi industrija obutve Planika.

Muzej je postavljen v pravi prekmurski hiši, pokrit s slamo. V prav takšnih hišah so imeli nekoč čevljarji svoje delavnice, katere niso bile namenjene le za opravljanje čevljarske dejavnosti, v hiši je namreč bil prostor v katerem se je zadrževala cela družina, v tem prostoru so jedli in spali. Razporeditev in ureditev hiše je bila podobna kot predstavlja muzej. V muzeju lahko vidite veliko orodja in pripomočkov s katerimi so čevljarji izdelovali svoje čevlje. Človeka ki je izdeloval čevlje so imenovali mojster, vse ki so mu pri opravilu pomagali pa so naslonili z imenom vajenci. Pri izdelavi čevljev je sodelovala vsa družina, ponavadi so delali cele dneve, velikokrat tudi ponoči.

KOVAČEVA DOMAČIJA

undefinedObnovljene Kovačeve domačije ne doživljamo kot mrtev in zaprašen muzej, ampak kot drugi dom. Želimo si ga deliti s krajani in z vsemi obiskovalci, ki jih zanima, kako so nekoč živeli v prekmurskih slamnjačah in kako lahko povežemo preteklost s potrebami sodobnega počitniškega bivanja. Mnogim bo obisk obudil topel spomin na stare čase in na lastno mladost, mlajšim pa bo sporočilo o življenju njihovih babic in dedkov.

Z obnovo Kovačeve domačije nam je uspelo združiti etnografski in zgodovinski vpogled v našo preteklost. Spominska plošča na hiši in muzejski del v mali iži govorita o našem slavnem predniku in krajanu Štefanu Kovaču, narodnemu heroju, ter o težkih časih, ki se jim tudi tukajšnji ljudje niso mogli izogniti. Cimprača (brunarica, ometana z glino in pokrita s slamo) je bila postavljena leta 1877 na temeljih starejše hiše. Leta 1995 je družina Štefana Kovača ml. hišo odkupila in jo ob pomoči sorodnikov in Zavoda za varstvo narave in kulturne dediščine Maribor obnovila. Na Kovačevi domačiji človek začuti širino in mir prekmurske ravnice. Pokrajina in gostoljubje krajanov ga napajata z energijo in željo po druženju. Kovačeva domačija odpira svoja vrata za oglede in občasna srečanja ob narodnih dogodkih (pastirski večeri ob ognju, ličkanje koruze, nastopi folklornih skupin, prikazi tradicionalnih obrti). Ob tem boste lahko okusili prekmurske dobrote, na voljo pa vam bodo tudi pristni kmečki pridelki.

FERENCOVO SENJE

undefinedNa jesenski nedeljski popoldan se na parkirnih prostorih tovarne Planika odvija tradicionalno FERENCOVO SENJE, ki ga organizirata Zavod Koušta Turnišče in Občina Turnišče.

Samo ime Ferencovo senje izhaja iz tega, da je sejem vedno potekal na god Ferenca, ki je 4. oktobra. Turnišče je bilo že v preteklosti znano po raznih senjih. Temu je pogojevala predvsem pomembna lega kraja, saj so skozi njega potekale pomembne gospodarske poti, tako  je kraj postal tudi pomembno gospodarsko in kulturno središče.

Prvo Ferencovo senje je bilo leta 1896, vendar so ga leta 1952 oblasti prepovedale. Takrat je zamrlo tudi veliko drugih senj. Ohranila se je samo sejemska prireditev, ki poteka vsako leto na Veliko mašo 15. avgusta.