Zmajev potep: Občino Ankaran

Vir: Wikipedija, Občina Ankaran

Občino Ankaran opredeljuje obmorska lega ob Jadranskem morju. Leži vzdolž morja, na južnem pobočju Ankaranskega polotoka, imenovanega tudi Miljski polotok, kjer začenja slovenski del istrske obale. Na severu meji na Italijo in Mestno občino Koper. Južni del v celoti obdaja morje.

Občina Ankaran je bila ustanovljena leta 2011 in je najmlajša v Sloveniji. S površino 8 km2 in 3.209 prebivalci sodi med manjše, vendar med bolj gosto poseljene v državi. Naselje Ankaran obkrožajo zaselki Bonifika, Rožnik, Sv. Katarina, Valdoltra, Debeli rtič in Sv. Jernej.

Dvanajst kilometrov dolgo obalo sestavljajo klifi in na vzhodu ravnica ob izlivu reke Rižane. Nekateri deli naše obale so naravna posebnost in zato varovana območja narave, večinoma znotraj Krajinskega parka Debeli rtič. Velik del vzhodne obalne ravnice zaseda pristanišče za mednarodni promet v Kopru.

Območje ima zmerno sredozemsko podnebje in je zaradi prisojne lege zelo dobro osončeno. Z izjemo Debelega rtiča, ki leži v strženu tržaške burje, burji ni izpostavljeno.

Krajinski park Debeli rtič

Območje Debelega rtiča je eno od redkih še vedno naravno ohranjenih delov slovenske obale z značilnim flišnim klifom, morskim obrežjem ter skladi podvodnega grebena. Zanj je značilna velika pestrost rastlinskih in živalskih vrst.

Zaliv Sv. Jerneja (Foto: Jaka Ivančič)

Širše območje Debelega rtiča je bilo razglašeno za krajinski park junija 2018. Obsega celoten polotok med zalivoma Valdoltra in Sv. Jernej v mejah občine Ankaran, zaliv Sv. Jerneja ter 250 do 450 metrov širok pas morja med omenjenima zalivoma.

Območje je razdeljeno v tri varstvena območja glede na naravne značilnosti, ogroženost rastlinskih in živalskih vrst ter obstoječo rabo in urbaniziranost. Prvo varstveno območje obsega kopno in morje z obrežjem na skrajnem delu rta, zgornji rob klifa ter 250 do 450 metrov širok pas obalnega morja s podvodnim grebenom. V drugo varstveno območje sodijo gozdna maska v zaledju zaliva Sv. Jerneja ter območji naravno ohranjenega morja in morskega obrežja. Tretje, z najmanj strogim režimom, pa zajema urbanizirane dele narave in kopnega, sleme polotoka s kmetijskimi površinami in posameznimi poselitvenimi enotami ter dele obalnega morja in obrežja.

Samostan sv. Nikolaja

Foto: Jaka Ivančič

Kulturna znamenitost Ankarana je benediktinski samostan sv. Nikolaja iz 11. stoletja. Kot samostan je deloval vse do leta 1641, danes pa je v njem hotel s štirimi zvezdicami.

Samostan sv. Nikolaja s parkom in kopališčem je nastal kot podružnica beneškega samostana S. Nicolò al Lido. Pozimi je tukaj stanovalo manjše število menihov, poleti pa so se jim pridružili številni obiskovalci iz matičnega samostana. V prvi polovici 17. stoletja je kuga zelo razredčila lokalno prebivalstvo in menihi so odšli. Zadnji pater je samostan zapustil leta 1641. Več kot sto let pozneje je samostan s posestvom kupila koprska plemiška družina Madonizza. V času Napoleonovih ilirskih provinc pa je bila tu vojaška bolnišnica. V 19. stoletju je na tem mestu nastalo kopališče sv. Nikolaja, ki je bilo zelo priljubljeno poletno kopališče Tržačanov.

Spomeniki 2. svetovne vojne

Foto: Jaka Ivančič

Leta 1943, po kapitulaciji Italije, je območje ankaranskega polotoka spadalo pod takrat s strani Nemčije ustanovljeno operacijsko območje. Nemška vojska je mobilizirala vse prebivalce, da so gradili bunkerje, strelska gnezda in jarke, ker je pričakovala, da se bodo zavezniške sile med operacijo Overlord izkrcale prav v Tržaškem zalivu.

Ohranjene ostanke dela obrambne linije lahko sprehajalci odkrivajo med vinogradi na Debelem rtiču.

Po Beblerjevi poti

Foto: Manuel Kalman

Beblerjeva pot, poimenovana po dr. Alešu Beblerju – Primožu, je pešpot, ki vodi iz središča Ankaran na Črni vrh in v Hrvatine, od tam pa v Božiče, kjer se čez Sanatorski hrib spet spusti k morju, natančneje k Sv. Katarini in nazaj v središče Ankarana.

Na Sv. Katarini lahko pohodniki odkrivajo školjke na pokopališču školjk in prisluhnejo številnim pticam, ki tam gnezdijo. Na slanem travniku tik ob Sv. Nikolaju lahko občudujejo avtohtone rastline in si v parku ogledajo spomenik, posvečen dr. Alešu Beblerju – Primožu.

 Odkrivanje Debelega rtiča

Foto: Jaka Ivančič

Prepadne stene klifa so visoke od 12 do 21 metrov. Klif poraščajo številne, avtohtone rastline, kamnito morsko dno pa zaradi plitvosti morja in dobre osvetljenosti gosti številne morske organizme.

Poraščeno je z značilnimi algami ali na pesku z morsko travo cimodocejo, vmes pa se skrivajo številne živali: spužva žveplenjača, voščena morska vetrnica, ostriga, užitna klapavica, leščur, polž čokati volek, morski jež, morska kumara, mali morski pajek in druge.