Zmajev potep: Oplotnica

0

Oplotnica, nemško nekdaj Oplotnitz, je naselje na jugovzhodnem obrobju Pohorja, ob cesti Slovenske Konjice – Lukanja – Lovrenc na Pohorju in središče istoimenske občine.

Starejši deli naselja so bili zgrajeni ob prehodu reke ali potoka Oplotniščice iz pohorske tesni na ravnico, novejši deli pa ob cestah proti Čadramu, Slovenski Bistrici in Slovenskim Konjicam. Naselje se je razvilo na stičišču obdelovalnega območja (vinogradništvo, sadjarstvo) in gozda, kot trško naselje za kmetijske pridelke in les.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Zgodovina

Naselbina s tem imenom se v pisnih virih prvič omenja leta 1182, ko je štajerski vojvoda Otokar IV. podaril žičkemu samostanu kmetijo v Oplotnici. Iz 11. stoletja naj bi izvirala tudi prvotna graščina. Leta 1213 se v listinah omenja oplotniški vitez Sibot, prvi in tudi edini po imenu znani član tukajšnje plemiške rodbine. V Oplotnici je že v začetku 13. stoletja obstajal lokalni samostanski urad (pristava). V lasti Žičkega samostana je bila Oplotnica celih 600 let, do leta 1782, ko je cesar Jožef II. z dekretom ukinil samostan, zato se je šele kasneje razvila v večje naselje s podeželjskim značajem.

102

Graščina v Oplotnici

Graščino v Oplotnici so leta 1182 v dar od vojvode Otokarja IV. Štajerskega (Traungavskega) dobili žički menihi. Po letu 1635 so kartuzijani na temelih predhodne stavbe pozidali gospodarsko pristavo – sedanji dvorec, ki so ga imeli v posesti vse do leta 1782, ko je cesar Jožef II. z dekretom ukinil samostan. Leta 1826 je graščino od verskega sklada na dražbi v Gradcu kupil knez Hugo Weriand von Windischgrätz in v lasti te rodbine je bila vse do konca II. svetovne vojne oz. do leta 1945, ko je bila podržavljena. V graščini so bila stanovanja uradnikov, ki so vodili steklarno, lesno podjetje, opekarno in upravljali s knežjimi gozdovi. Ob graščini se nahaja gospodarsko poslopje, ki ima arhitektonske značilnosti 17. stoletja, kot so arkadni loki, grebenasti oboki, graščina pa je ohranila tudi velik del obzidja. Po letu 1945 je bila v graščini šola, nato pa stanovanja, v gospodarskem poslopju pa uprava državne žage.

Najlepši del graščine je prav gotovo kapela, posvečena leta 1639, z izjemno dobro ohranjeno štukaturo, ki spada med najkvalitetnejša tovrstna dela na slovenskem Štajerskem. Štukatura je delo italijanskih mojstrov iz let 1635-1640. Posebno mesto v kapeli pripada še kovani pregradi, ki je lep primer kovaštva iz 17. stoletja. V notranjosti so ohranjeni leseni stropovi s tramovi, kamniti portali in baročne lesene vratnice. Sedanjo posodobljeno podobo je graščina dobila po prenovi v letih 2009 in 2010.

Etimologija

Krajevno ime je izpeljano iz prvotnega vodnega imena (hidronima) Oplotniščica prek tam nepotrjenega krajevnega imena Oplot, narejenega iz občnega imena oplòt v pomenu plot, ograja. Beseda, ki je tvorjena iz plotь v pomenu plot je imenska osnova tudi pri drugi Slovanih; npr. češka krajevna imena Oplot, Oploty, Oplotno. V starih listinah se kraj prvič omenja v tekstu leta 1182 mansum unum Zoploniz…pertotam aquam, que Plotonitz dicitur…, leta 1206 Oplotnitz, 1213 Opplotnitz, 1235 Oploz in 1302 Oplotnitz.