Zmajev potep: Pišece

Vir: badminton-pisece.si

Pišece so gručasta središčna vas v severnem delu Občine Brežice. Ležijo na južnem prisojnem vznožju gozdnate Orlice. Območje Pišec je dovolj široko odprto vplivom subpanonskega podnebja, hkrati pa zaščiteno z vzporednim gorskim hrbtom (Orliškim hribovjem), ki preprečuje vdor hladnega zraka s severa. Podnebje je zaradi tega zelo sončno in milo, tako da poljski pridelki dozore pol meseca hitreje kot na severni strani Orlice. Znana je pišečka marelica.

Po gričih v okolici so vinogradi in sadovnjaki, med njimi pa so raztreseni zaselki Čerenje, Prekože, Orehovec in Pilštanj. Na strmih pobočjih Orlice rastejo listnati gozdovi. Skozi naselje drži cesta iz Globokega proti Bizeljskemu in se tu odcepi cesta v Pavlovo vas. Na jugu je dolina potoka Gabernice, ki izvira tik nad župniščem v votlini imenovani Duplo. Voda se uporablja za vodovod, ima pa stalno temperaturo 12 stopinj celzija in tudi v sušnih mesecih ne presahne. Pri izviru je tudi začetek prve vodne učne poti v Sloveniji. Mlajši vaščani so zaposleni večinoma v Brežicah in Krškem.

Na griču (352 metrov) severozahodno nad vasjo stoji Pišečki grad iz 13. stoletja z angleškim vrtom, kjer raste več eksotičnih dreves.

Sedanja župnijska cerkev svetega Mihaela je baročna stavba s konca 18. stoletja.

Na strmem griču zahodno od vasi stoji grad Pišece, kjer je zapisana zgodovina mnogih rodov, ki so živeli na tem območju. Kronika razvoja kraja in gradu sega v leto 1285. Takrat je bila trdnjavica Pišece s pripadajočimi posestvi last solnograškega (salzburškega) stolnega kapitlja, ki je oskrboval ta posestva. Lastniki so se menjavali. Sam grad je bil prvič omenjen leta 1329 kot last pišeških vitezov. V preteklosti je bil pomemben tudi zato, ker je bil na njem dalj časa sedež deželnega sodišča. V času kmečkih uporov tudi kmetje v Pišecah in okolici niso mirovali. Leta 1573 je bil Gubčev upor, 1661. leta pa lokalni upor. Kmetje so grobo obračunali s takratnim graščakom in njegovo družino.  Tudi Turki so želeli prodreti do gradu, saj se je od daleč bohotil, vendar ko so se Pišecam približali, ga zaradi posebne lege niso mogli najti. Med drugo svetovno vojno je bilo s tega področja v nemška taborišča izseljenih veliko prebivalcev. Da bi preprečili izseljevanje, so domoljubi 28. oktobra 1941 ustanovili Brežiško četo. V spomin na te dogodke je vsako leto pohod po poteh Brežiške čete. In nekdanji izgnanci se še živo spominjajo težkih časov, ki so jih preživeli daleč od doma. Zato so naše družine v času vojne na tleh nekdanje Jugoslavije z velikim razumevanjem in odprtim srcem sprejele na enotedenski obisk pregnane otroke iz mariborskega zbirnega centra.

Na gradu, ki so ga v zadnjih letih začeli obnavljati in ki je v letu 1999 prvič po koncu druge svetovne vojne spet zaživel z dvema koncertoma baročne glasbe, je bila leta 1820 odprta prva šola, ki jo je vzdrževal in podpiral takratni lastnik Moscon. Zaslužen učitelj na tej šoli je bil Franc Pleteršnik, oče slovaropisca Maksa Pleteršnika.

Rezultat iskanja slik