Zmajev potep: Zavrh pri Lenartu

0
Vir: kraji.si

Zavrh je slikovito naselje, ki se nahaja v samem središču gričevnatih Slovenskih goric. Upravno je del Občine Lenart in Krajevne skupnosti Voličina. Razloženo naselje leži na slemenu nad Pesniško dolino.

Sleme je na severnem predelu pokrito z mešanimi gozdovi, na južni strani pa se razprostirajo sadovnjaki, njive in vinogradi. Območje Zavrha se uvršča med stara vinogradniška območja, kjer so nekdaj prevladovale viničarije. Ob koncu 19. stoletja je pojav trtne uši uničil veliko vinogradov, ki jih obnavljajo šele v zadnjih letih.

Poleg vinogradniške tradicije je preteklost kraja povezana tudi z Rudolfom Maistrom – Vojanovom (1874 – 1934), slavnim slovenskim pesnikom, generalom in borcem za severno mejo, ki je v Zavrh prihajal na oddih. V Stupičevi vili je Rudolf Maister napisal drugo pesniško zbirko Kitice mojih (1929). Leta 1986 so Završani v Stupičevi vili uredili Maistrovo spominsko sobo.

Na Zavrhu se nahaja Maistrov stolp, ki ga je v njegov spomin leta 1963 postavilo Turistično društvo Rudolf Maister-Vojanov Zavrh. Načrt za prvi 25 metrov visoki leseni stolp je naredil kar sin generala Rudolfa Maistra, inženir Borut Maister. Slovesna otvoritev stolpa je bila 21. julija 1963. Ob tem so odkrili tudi spominsko ploščo generalu Maistru, ki so jo podarili Maistrovi borci iz Maribora.

Leseni stolp je vremenskim razmeram kljuboval vse do leta 1979. Ker je bil v neurju zelo poškodovan, so ga minirali, ostanke pa odstranili. Na mestu starega stolpa so nato leta 1981 postavili nov kovinski stolp, ki je visok 17 metrov. Danes je razgledni stolp zanimiva izletniška točka.

Fotografija osebe Nikolaj Žalik.

Z Maistrovega stolpa je prelep razgled. Na v. je v bližini široka dolina reke Pesnice, za njo slemena Slovenskih goric proti Gomili in Negovi s Cerkvenjakom v ospredju. Na jv. vidimo za Haloškim gričevjem hrvaške hribe Ravno goro, Ivanščico in Kalnik. Na j. strani se širijo slemena Slovenskih goric proti Ptujskemu in Dravskemu polju, za ravnino se vzpenjajo gričevnate Haloze, nad katerimi se dvigajo Macelj, Donačka gora in Boč. Na z. strani se slemena Slovenskih goric najvišje dvignejo v vzpetinah Hum (424 m), Grmada (460 m) in Kozjak (406 m), naprej pa se pogled ustavi na Pohorju in Kozjaku. Na s. strani slemena je dolina Ruperškega potoka s Spodnjo Voličino, naprej pa Pesniška dolina z Lenartom; levo od mesta leži jezero Komarnik s Črnim lesom, desno od Lenarta vidimo najprej Jezero Radehova, potem Trojiško jezero in Sv. Trojico v Slovenskih goricah, naprej pa obširno gričevje Slovenskih goric proti Murskemu polju.

Fotografija osebe Stanislav Rožman.

Fotografija osebe Tamara Andrašič.